V kuharskem labu Centra Rog je pred dnevi dišalo po ingverju in kariju. Na štedilniku je počasi brbotala korenčkova juha, ob strani pa je skupina dveh generacij rezala sladki krompir. V zadnjem delu kuhinje je v pečici zlato skorjo dobival basboussa – kolač iz pšeničnega zdroba z mandlji. Razlog za popolno kulinarično kuliso je pilotni projekt skupnostne kuhinje, ki želi po zgledu dunajskega Brotfabrik v Centru Rog kuhinjo nadgraditi v prostor srečevanja, povezovanja in učenja. Predstavniki Brotfabrika so v Rog prišli ob podpori programa Evropske unije Erasmus+, ki posameznikom in organizacijam omogoča mednarodne strokovne izmenjave, usposabljanje in sodelovanje v tujini.
Ustvariti varen prostor
Prav zato so v Ljubljano pred dnevi prispeli mentorji z Dunaja, kjer projekt Community Cooking v kulturnem središču Kulturhaus Brotfabrik uspešno deluje že deset let. V nekdanji tovarni kruha v 10. dunajskem okrožju danes ne diši več po industrijski proizvodnji, temveč po začimbah z vsega sveta. Projekt, ki ga izvaja Caritas Wien, združuje več kot dvajset prostovoljcev različnih narodnosti in jezikov ter je postal pomemben socialni steber soseske Favoriten. »Program, ki ga izvaja ekipa na Dunaju, je zelo raznolik, v njem je tudi več kot dvajset prostovoljcev, govorijo različne jezike in so res močna skupnost. Mi smo še na začetku, a želimo priti do tega,« pove Milica Kravić, upravljalka skupnosti v Centru Rog in koordinatorica novega programa. Medtem ko se v kuhinji mešajo začimbe, Kravićeva razlaga, da projekt presega zgolj pripravo obrokov. »Hrana je vedno sidrna točka. Ljudje se ob njej sprostijo. Tako je lažje vključiti nekoga, ki je nov, ki se morda počuti tuje ali izoliran,« pravi. Prav to je osrednji namen pilotnega projekta – ustvariti varen prostor, kjer se lahko ljudje različnih ozadij postopoma povežejo in prevzamejo aktivno vlogo v skupnosti.
Pilot bo trajal štiri mesece. Izvedli bodo štiri kuharske petke – vedno zadnji petek v mesecu – in osem usposabljanj za sodelujoče skupine. V projekt so vključene arabska, afriška, kitajska in latinskoameriška skupnost. Vsaka bo dvakrat sodelovala pri usposabljanju, kjer bodo udeleženci pridobili znanje o organizaciji dogodkov, vodenju delavnic in sodelovanju z institucijo. »Naslednji teden bomo začeli sami izvajati usposabljanja za sistematično izključene skupine. Mentorirali bomo tudi migrante, jim predali znanje, treninge in prostor,« poudarja Kravićeva. Cilj je, da bi skupine sčasoma same vodile večere in vabile nove udeležence. »Gre za mešane skupine, v katerih jezik ni najpomembnejši. Pomembno je druženje in ustvarjanje skupnosti.«
Pomoč pri prevajanju
A prav jezik se med pogovorom večkrat izkaže kot ključni izziv. Ob robu kuhinje srečamo Shelly, predstavnico kitajske skupnosti, ki bo na eno od srečanj pripeljala pet ljudi, večinoma zaposlenih v restavraciji, ki jo vodi in stoji le streljaj od Centra Rog. »Kitajci potrebujejo več dejavnosti. Ljudje iščejo stvari, ki bi jih lahko počeli zunaj službe,« pove. Koncept skupnostne kuhinje se ji zdi blizu njenemu vsakdanjemu življenju, a opozarja na pomembno oviro: »Če bi bila zagotovljena pomoč pri prevajanju, bi bilo lažje. Koncept je enostaven za razumevanje, vendar mora biti organiziran tako, da ljudi ne bo strah priti.«
Shelly bo tokrat prevajalka, organizatorka in most med svetovi. »Večina ne govori angleško ali pa zna zelo slabo slovensko. To bo zame prvič in morala bom ves čas prevajati,« pojasnjuje. Čeprav ima pedagoško ozadje in izkušnje z vodenjem delavnic, priznava, da bo to zanjo nova izkušnja: »Običajno zaposleni nimajo priložnosti za interakcijo z drugimi. Zato bo to zanje povsem nov koncept.« Podobno kot Shelly tudi Miryam, predstavnica latinskoameriške skupnosti, v projektu vidi priložnost za deljenje identitete skozi hrano. »Pomembno je deliti našo kulturo skozi gastronomijo,« poudari. Naslednji mesec pripravljajo latinskoameriško večerjo, na kateri bodo sodelovali predstavniki petih držav. »Latinska Amerika ima 20 držav in poskušali bomo predstaviti različne okuse,« napove z nasmehom in doda, da podrobnosti za zdaj ostajajo presenečenje. Tudi Miryam kot največjo oviro izpostavlja jezik. »Naš jezik, španščina, je popolnoma drugačen od slovenščine, ki je slovanski jezik. To je velika ovira,« pravi, a obenem poudari, da integracija ni nemogoča. Poleg jezika omeni še podnebje: za mnoge iz Latinske Amerike je slovenska zima precejšen izziv.
Hrana ima moč, da ljudi poveže
V kuharskem labu je med kuhanjem slišati različne jezike – slovenščino, angleščino, španščino, arabščino. Včasih si kdo pomaga z gesto, drugič s pogledom ali nasmehom. Prav v tem je, pravi dunajska mentorica Salwa Salib, bistvo projekta: »Ko skupaj kuhamo, izginejo razlike. V kuhinji ni pomembno, od kod prihajaš ali kateri je tvoj materni jezik. Pomembno je, da si del skupnosti. Hrana ima moč, da ljudi poveže.«
Model, ki ga je razvil dunajski Brotfabrik, vključuje tudi ozaveščanje o zmanjševanju količine zavržene hrane in trajnostnem ravnanju z živili. Udeleženci prinašajo lastne recepte in s tem del svoje kulture. Center Rog želi podobno: kuhinjo kot prostor dialoga, ne le kot funkcionalni laboratorij. Kravićeva priznava, da institucije pogosto delujejo formalno in za nove ljudi nekoliko hladno. »Zato želimo tudi s takimi programi ustvariti drugačno, bolj toplo vzdušje,« pravi.
Če bo pilotni projekt, ki ga Center Rog razvija v sodelovanju z Inštitutom za migracije ZRC SAZU, uspešen, bo skupnostna kuhinja postala reden mesečni program – stalnica zadnjega petka v mesecu. A že zdaj je jasno, da projekt ni povezan le s hrano. Povezan je tudi s tem, kako iz kuhinje narediti prostor pripadnosti. Kako iz recepta ustvariti odnos. In kako iz preprostega skupnega obroka stkati mrežo, ki presega jezik, vreme in kulturne razlike.