Prvo praznovanje mednarodnega dneva podvodne kulture dediščine je minilo v znamenju opozarjanja na pomen dediščine, ki je večinoma skrita našim očem, ter na potrebo po njenem raziskovanju, varovanju in ohranjanju za prihodnje generacije. »Pod gladino slovenskih rek, jezer in morja se skriva izjemen arheološki arhiv. Potopljena plovila in njihovi tovori, nekdanja pristanišča in mostovi, ostanki naselbin ter številni predmeti pričajo o življenju, prometu, trgovini in drugih dejavnostih ljudi skozi stoletja in tisočletja,« so pojasnili na Zavodu za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS).
Slovenija pa ima prav na področju podvodne arheologije posebno mesto. »Ponaša se z eno najdaljših tradicij podvodnih arheoloških raziskav v Evropi, saj njeni začetki segajo v leto 1884, ko je Karel Dežman v Ljubljanici pri Vrhniki organiziral eno prvih sistematičnih podvodnih arheoloških raziskav v Evropi,« so dodali. Z razstavo Skrivnosti iz voda predstavljajo izbor najzanimivejših zgodb iz odkritij iz slovenskih rek, jezer in morja.
Temeljno vodilo ostaja ohranjanje dediščine
Med predstavljenimi zgodbami so zbrani rimski nagrobnik, odkrit v Savi pri mostu pred Majdičevim mlinom, ostaline lesenih kolov nekdanjega mostu v Dravi v Mariboru, deblak z dna Blejskega jezera, ostanki hidroplana na dnu Piranskega zaliva, razbitine trojambornic Nina in Maria Andrina, bronasta rimskodobna spona iz Save ter keltsko-rimski deblak iz Ljubljanice. Najdbe ne pripovedujejo le o nekdanjih prometnih poteh, trgovini, plovbi in vsakdanjem življenju. Predmeti, ki so jih ljudje v preteklosti votivno odlagali v reke in jezera, pričajo tudi o njihovem odnosu do vode ter o simbolnem in kultnem pomenu vodnega okolja.
Podvodna arheologija danes povezuje klasične arheološke pristope s sodobnimi nedestruktivnimi in digitalnimi metodami. Fotogrametrija, geofizikalne raziskave, sonarski sistemi, tridimenzionalno modeliranje in geografski informacijski sistemi omogočajo vse natančnejše dokumentiranje najdišč ob hkratnem zmanjševanju posegov vanje. Temeljno vodilo ostaja ohranjanje dediščine in situ, torej na mestu odkritja, kadar je to mogoče, so poudarili na ZVKDS.
Razstava bo gostovala po Sloveniji
Varovanje podvodne kulturne dediščine je izrazito interdisciplinarno področje, ki zahteva sodelovanje različnih strok, raziskovalcev, muzejev, univerz in drugih ustanov. Razstava Skrivnosti iz voda je nastala prav na podlagi takšnega sodelovanja, so dodali. Pri pripravi aktivnosti ob mednarodnem dnevu podvodne kulturne dediščine so sodelovali predstavniki oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani, Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, Skupine Stik, Zavoda za podvodno arheologijo, Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran in družbe Sirio.
Obiskovalci si bodo razstavo lahko ogledali vse do konca novembra, prvo praznovanje mednarodnega dneva podvodne dediščine pa se je začelo z odprtjem razstave v Ljubljani. V prihodnjih dneh, 9. septembra, bodo odprli novo razstavo na sedežu območne enote Celje, nekaj tednov zatem pa še na območni enoti Piran. V okviru Dnevov evropske kulturne dediščine in Tedna kulturne dediščine bo razstava na prostem v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj Ormož gostovala tudi na spodnjem dvorišču Ptujskega gradu. Sledilo bo gostovanje v Murski Soboti v sodelovanju s Pomurskim muzejem Murska Sobota. Program se bo nadaljeval tudi v letu 2027 z gostovanji v Kostanjevici na Krki, Tolminu v sodelovanju s Tolminskim muzejem, na Vrhniki v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja in drugod.