Ob številnih novogradnjah se je zadnja leta povečalo tudi število prebivalcev mestne četrti Šiška. Ta spada med četrtni skupnosti z največ prebivalci v Ljubljani. Skupno tam po zadnjih podatkih Statističnega urada RS (Surs) živi 36.609 prebivalcev, s čimer se je povzpela na prvo mesto pred Bežigradom in Centrom. Število prebivalcev pa naj bi bilo tam še mnogo višje, saj precej najemnikov svojega začasnega ali stalnega prebivališča zaradi različnih razlogov nima prijavljenega. Zaradi najemnih stanovanj namreč velik del prebivalcev še vedno ostaja prijavljenih v svojem domačem kraju.
Kot smo že poročali, se je povečalo tudi število otrok, ki prebivajo na območju Šiške. Po podatkih Statističnega urada RS je v četrtni skupnosti Šiška 1617 otrok, starih do štiri leta, 1777 otrok, starih od pet do devet let, ter 1947 otrok, starih od deset do 14 let. Število mladih družin naj bi se v zadnjih letih na območju Šiške povečalo predvsem zaradi številnih novogradenj, veliko je tudi selitev iz drugih četrtnih skupnosti ali krajev. Med najbolj izpostavljenimi novogradnjami v zadnjih letih sta stolpnici Spektra, naselje Kvartet v Zgornji Šiški in stavba Bellevue Living nasproti Tivolija. Poleg tega je pred leti vrata odprlo novo nakupovalno središče Aleja.
Spremembe že z omejitvijo hitrosti
V Koaliciji za trajnostno prometno politiko (KTPP) opozarjajo, da bo brez prilagajanja javne infrastrukture pritisk mirujočega in tekočega prometa gotovo naraščal in neugodno vplival na kakovost življenja. »Poleg ukrepov trajnostne mobilnosti, kjer je na prvem mestu izboljšanje storitve javnega prevoza ter izboljšanje kolesarske infrastrukture, je pomembno, da je območje načrtovano po konceptu 15-minutnega mesta. Torej prebivalec Šiške naj ima v dosegu 15 minut hoje živilsko trgovino, zdravstveni dom, šolo, vrtec, avtobusno postajo, kulturno ustanovo, delovno mesto,« so pojasnili.
Spremembe bi na tem delu lahko omogočila že omejitev hitrosti na Celovški cesti na 50 kilometrov na uro, saj bi s tem znižali onesnaževanje zraka in hrupne emisije. Kljub temu mora v prihodnje Celovška po oceni KTPP ostati glavna žila mestnega prometa. Železniške postaje v bližini pa bi se morale spremeniti v prestopne točke, kjer bi prebivalci lahko prestopali na kolesa.
»V KTPP zagovarjamo, da je treba sistem mestnega prometa v Ljubljani korenito spremeniti, zato smo predlagali uvajanje koncepta BRT (predlog ZMAJ), ki bi na vpadnicah, torej tudi Celovški cesti, v jutranji konici zagotovil frekvenco avtobusov na tri minute,« so dodali. Za prebivalce je po njihovi oceni neugodno urejen del ob stanovanjskih kompleksih v Rakuševi ulici, kjer je premalo zelenih površin in ukrepov za umirjanje prometa. Prav tako se na križišču Celovške in Rakuševe generirajo številni konflikti med udeleženci v prometu.
»Mestne vpadnice imajo velik, a premalo izkoriščen potencial. Danes so namenjene predvsem prometu, z malo prostora za pešce in javno življenje. Vpadnice moramo začeti oblikovati kot prostor javnega doživetja in združen prostor poti, ki med seboj plete na primer območje celotne Šiške do središča mesta. Celovško cesto bi lahko preoblikovali v urbano avenijo: z drevoredom, osrednjim pasom za pešce in kolesarje, ločenim koridorjem javnega prometa ter urejenimi pločniki ob javnih vsebinah v pritličjih,« predlagajo v koaliciji.
Žrtev prometnih nesreč manj
Prometni strokovnjak Peter Lipar je pojasnil, da je dolgoročno na območju Šiške načrtovanih več zanimivih sprememb. »To je denimo nov priključek na severno obvoznico ali nova cestna povezava s predorom do Viča ali denimo izvennivojska križanja z gorenjsko progo. Kratkoročno večjih sprememb še ne pričakujemo, razen obnov ulic, kot je Litostrojska ali Regentova, ki ne bodo imele vpliva na širšo ureditev prometa.« Trenutno pripravljajo študijo za območje industrijske cone Šiška.
Kljub temu da posebna analiza prometne varnosti za Šiško še ni bila izvedena, ocenjuje, da so tveganja prometnih nesreč v Šiški predvsem povezana z lokacijami z največjimi prometnimi ureditvami, kot je Celovška cesta. »Na tem območju sta bili v letih 2023–2025 po podatkih Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa dve smrtni žrtvi v cestnem prometu, po drugih informacijah pa je prišlo do tragičnega dogodka tudi pri nepravilnem prečkanju pešca čez železniško progo. Z rastjo prometa tako imenovane aktivne mobilnosti se pojavljajo tudi novi izzivi, predvsem na področju kolesarskega prometa, in če dodamo še udeležence z električnimi skiroji, nastajajo dodatne konfliktne točke z motornimi vozili in pešci,« je dejal.
Po drugi strani po njegovi oceni MOL veliko vlaga v ukrepe za umirjanje prometa, izboljšave cestne razsvetljave in ureditev kolesarskih površin, zlasti na območjih šol, nekaterih trgovinskih centrov in križišč. To naj bi pripomoglo k višji ravni prometne varnosti. »Na podlagi podatkov AVP se je število smrtno in hudo poškodovanih ranljivih udeležencev v prometu (pešci, kolesarji, mopedisti in motoristi) v MOL v obdobju 2022–2023 s 141 zmanjšalo na 118 v obdobju 2024–2025. Na tej podlagi ocenjujemo, da se je tudi v Šiški stopnja prometnih nesreč nekoliko zmanjšala. Seveda pa to ne pomeni, da deležniki prometnega sistema, tako v Šiški kot v MOL in širše na tem območju, ne morejo storiti več,« je dodal.