»V Stari Šiški ni več odprtega zelenega prostora. Novi kareji imajo sicer svoje notranje dvorišče, vendar je komunikacija omejena na ozek prostor in krog ljudi. Ni večjih odprtih površin, kjer bi se prebivalci lahko srečevali, ali pa se družabne točke soseske velik del izogiba, ker ni prijetna, kot to velja za lokal pri Lidlu, saj si ne želimo hoditi na kavo v mini nakupovalno središče, ki sicer pokriva lokalne potrebe, vendar v supermarketih ni osebnega odnosa,« je nekaj prostorskih in družbenih izhodišč v Stari Šiški povzela arhitekta, urbanistka in Šiškarica Sanja Simić. Pri čemer stanovalka in strokovnjakinja pod okriljem Zavoda Co-kreate skupaj z društvom DUO Stara Šiška že nekaj časa raziskuje možnosti za vključevanje javnosti v izboljšanje kakovosti bivanja v tem predelu Ljubljane, ki se razteza med Rusko ulico, Celovško in Medvedovo cesto ter Drenikovo ulico. Gre za mestno območje, ki je po besedah sogovornice urbanizirano že od časa Avstro-Ogrske. Kasneje ga je zajel val industrializacije, v obdobju, ko so industrijski obrati počasi začeli ugašati, in času tranzicije, ko so se začele nove spremembe v prostoru Stare Šiške, pa so te prebivalce popolnoma izključile. Čemur so se leta 2006, ko so ustanovili Društvo za urbano okolje Stara Šiška, uprli. Organizacija stanovalcev je čez čas sicer za nekaj časa zamrla, spremembe v prostoru pa so z novogradnjami šle v svojo smer.
Premalo zelenja in površin za povezovanje stanovalcev
»Načrti za Malgajevo kažejo, da bi ulica morala biti brez parkirnih mest, zelena in s površinami za druženje, kar se ni uresničilo. Enako je pri Lidlu, ki je sicer prinesel veliko življenja v Staro Šiško, ker imamo končno trgovino, ki jo potrebujemo, vendar je pred njo velika bela ploščad. Ni obljubljenih povezovalnih elementov in zelene terase in kaj vem česa še vse. Vsi načrti se na koncu končajo s tem, da vse skupaj postaja betonska džungla,« je sedanje stanje v Stari Šiški komentiral njen prebivalec Nejc, ki je izpostavil še prometni vidik. In sicer, da je Medvedova ob gneči na Celovški kdaj celo njena obvoznica. A kot je dodal, ima soseska veliko možnosti za boljšo kakovost bivanja. Prav k temu stremi pobuda Zavoda Co-kreate, da bi na podlagi lokalne iniciative, torej vključevanja stanovalcev in stanovalk, s spremembo prometne ureditve po modelu celostnega koncepta urbane mobilnosti tako imenovanega superbloka ustvarili prijaznejši in bolj trajnostni javni prostor soseske.
Koncept superbloka je povzet po barcelonskem modelu in se nanaša na gosto naseljeno območje, kjer umik motornega prometa z dostopom za reševalna vozila omogoči nastanek večnamenskega zelenega javnega prostora z izbrano urbano opremo (otroška igrala, klopi itd.) za srečevanje, druženje in povezovanje skupnosti. »Vse intervencije mestne občine Ljubljana za širitev peš površin in podobno se dogajajo izključno v središču mesta. Vendar je to nekaj, kar bi se lahko dogajalo tudi zunaj centra, in Stara Šiška je za to odličen primer,« je ob lokalni pobudi za umirjanje prometa v soseski dejala Sanja Simić, ki se zaveda, da je za uresničitev potreben daljši proces, ki vključuje široko razpravo tako prebivalcev, strokovnjakov kot lokalne politike.
Superblok za en dan
Za prikaz, neposredno izkušnjo prebivalcev in spodbujanje razprave so v Zavodu Co-kreate v sodelovanju z DUO Stara Šiška lani kot umetniško intervencijo in letos kot podnebno akcijo v okvirju strategije za zeleno mesto s podporo Mreže za prostor v evropskem tednu trajnostne mobilnosti za en dan ustvarili Mesto srečanja po metodi superbloka. V okviru pilotnega projekta Superblok Stara Šiška so lani po besedah Sanje Simić hoteli narediti tudi talni mural, kar je ena od metod za upočasnjevanje prometa. Vendar, kot je pojasnila sogovornica, jim te vizualne intervencije občina dovolila. So pa za promet zaprli del Medvedove ceste, jo za tisti dan naselili z najetimi drevesi v loncih, kot simbol vračanja narave v mesto pa ustvarili zvočno instalacijo s ptičjim petjem. Bar Calimero, kjer se zbira ožja soseščina, je za tisti dan navzven povečal svoj prostor, lokalna trgovina pa je podaljšala svoj delovni čas. Poskrbeli so tudi za prodajo vintage oblačil, gasilci so pripravili igre za otroke in odvil se je tudi koncert. Prvo leto je to bil akustični duet, medtem ko je letos na ulici igral že cel bend – Oholo!. Iz barvne folije pa so, kot je še o prvem dogodku prikaza modela superbloka povedala sogovornica, skupaj s prebivalci izdelali talni kolaž, ki je na cestišču označeval širitev pločnika.
»S to akcijo smo želeli pokazati, da ni treba veliko, da se ta prostor za promet spremeni. Seveda je stvar razprave, kako se zapre oziroma omeji promet in onemogoči tranzit. Po besedah strokovnjakov prometni znak, ki dovoljuje samo lokalni promet, ni dovolj, ker ljudje hitro ugotovijo, da ni zapore. Ena od možnosti je uvedba enosmerne ceste,« je nekaj smeri možnih sprememb navedla Sanja Simić.
Za zaprtje ceste več sodelovanja
»Iniciativa za superblok, ki je z dogodkom medsosedsko druženje prenesla na medulično druženje, na raven soseske, se mi zdi odlična. Spodnja Šiška ni le spalno naselje, ima potencial za več povezovanja. Bo pa za zaprtje ceste, kar sicer menim, da bi bilo realno, saj interes in možnosti obstajajo, treba k izmenjavi mnenj in sodelovanju pritegniti več ljudi,« je podčrtal Šiškar Nejc, ki je še dodal, da velja premisliti tudi o vsebinah, ki bi napolnile novo javno površino. »Ozelenitev in postavitev klopi nista dovolj, saj se stvari ne začnejo kar same od sebe dogajati, treba je vpeljati tudi določeno vsebino.«
Za razpiranje razprave o vzpostavitvi superbloka v Stari Šiški je prejšnji teden v sodelovanju med Zavodom Co-kreate in Mrežo za prostor potekala tudi javna tribuna Strategija za zeleno mesto: kreativne prakse in vključevanje javnosti za izboljšanje kakovosti bivanja na primeru Stare Šiške. Podobni in drugi dogodki za vključevanje stanovalcev v premislek in izmenjavo mnenj o spremembah v tem predelu Ljubljane pa bodo potekali tudi v prihodnje.
