Spremembe plovbnega režima so skupaj z ljubljansko občino predlagale občine Brezovica, Borovnica in Vrhnika. Trenutno je plovba z motornimi ladjami dovoljena zgolj v Ljubljani, od avtocestnega mostu pri Rakovi jelši do Šentpetrskega mostu pred zapornicami ter po Gruberjevem prekopu do brvi pri koncu Streliške ulice.
Po novem bo mogoča plovba ladjic tudi po večjem delu Barja od Ljubljane do Podpeči. Tu nato začne veljati mirno območje, ki bo segalo do vodne merilne postaje Kamin pri Bevkah. Tam se začne novo območje plovbe, ki bo segalo do avtocestnega mostu pri Vrhniki.
Kot nam je povedal župan Brezovice Metod Ropret, so si na Barju že dlje časa prizadevali za ureditev plovbe pod primernimi strogimi pogoji, zato uredbo pozdravljajo. Ta bo občinam omogočila tudi sprejetje odlokov o plovbi, s katerimi bodo določena tudi druga pravila, ključne so na primer izstopno-vstopne točke.
Študije in dolgotrajno urejanje razmer
Z uredbo so zadovoljni tudi v Krajinskem parku Ljubljansko barje. Kot nam je povedal direktor Janez Kastelic, je uredba rezultat dolgoletnih prizadevanj, ki so se začela s študijo plovnosti Ljubljanice že leta 2012. Uredba bo namreč tudi krajinskemu parku omogočila izvajanje nadzora nad plovbo. Trenutno je plovba z motornimi plovili po Ljubljanici prepovedana po celotnem območju Barja, a v praksi prihaja do številnih kršitev, ki jih nihče ne preganja, saj za to ni pravne podlage.
V krajinskem parku menijo, da bi primerno urejen prevoz po Ljubljanici lahko spodbudil tudi bolj trajnostno obiskovanje parka. »Ljudje bi recimo lahko obiskali Barje s kolesom, tako da bi se v Ljubljani s kolesom vkrcali na ladjico in prišli do krajinskega parka,« razmišlja Kastelic.
Pri pripravi uredbe so sodelovali tudi nekateri ponudniki obstoječih turističnih rečnih prevozov v Ljubljani, med njimi Tomo Župančič, ki je trenutno stanje komentiral z besedami: »Neurejene razmere pritegnejo neurejene ljudi.« Meni namreč, da ob popolni prepovedi zdaj na Barje prihajajo predvsem tisti, ki naravo obiskujejo na najbolj netrajnosten način, na primer s štirikolesniki in čolni z močnim motorjem, prepovedi pa omejujejo tiste, ki imajo pozitiven odnos do ohranjanja narave.
Ladjice še naprej tudi z motorjem na notranje zgorevanje
Uredba prinaša minimalne spremembe pri dovoljenih tipih plovil. Za spremljanje veslaških treningov so zdaj dovoljeni motorji z do desetimi konjskimi močmi. Poleg tega bodo morale biti vse ladjice na Ljubljanici opremljene s sistemom za elektronsko sledenje plovil AIS.
Potniške ladjice, ki jim bo po novem dovoljena plovba po Ljubljanici na Barju, bi po predlogu uredbe morale biti nekoliko manjše, kot so dovoljene v Ljubljani. Dolge bodo lahko do 10 namesto do 15 metrov. Druge omejitve, kot sta omejitev hitrosti na osem kilometrov na uro in največji ugrez do 60 centimetrov, ostajajo enake. Enaka ostaja tudi možnost, da ladje poganja motor na notranje zgorevanje ali elektrika. Kot pravi Kastelic, bi v krajinskem parku raje videli, da bi bile dovoljene le ladjice z mnogo tišjimi električnimi motorji.
Uredba o uporabi plovil na motorni pogon na Ljubljanici je trenutno v javni razpravi, ki bo trajala do 15. februarja. Ker gre za podzakonski akt, ni potrebno glasovanje v državnem zboru, ampak bo o njej glasovala zgolj vlada. Žogica urejanja plovbe po Ljubljanici se bo torej v kratkem preselila na občine, ki morajo sprejeti svoje občinske odloke. V praksi bodo prav ti odloki najbolj vplivali na plovbo, na primer z določitvijo privezov in drugih omejitev, kot je na primer prepoved prenočevanja na barkah.