Rotary klub Ljubljana (RCL), ki letos praznuje 95-letnico, ima dve ključni obdobji delovanja, je povedal njegov predsednik dr. Bogo Zupančič. »Rotarijsko gibanje je prišlo k nam iz Chicaga v ZDA, ustanovitelj je bil Paul Harris leta 1905. V času Kraljevine Jugoslavije je bil po dveh neuspelih poskusih pod botrstvom RC Zagreb 14. marca 1931 v hotelu Union ustanovljen RCL, 17. oktobra pa je dobil charter listino, kar praznujemo v teh dneh in kar je pomenilo uradno potrditev s strani Rotary International za delovanje v jugoslovanskem distriktu 77,« je razložil sogovornik. Delovanje kluba je nato prekinila druga svetovna vojna. Prav tako ni deloval po vojni, saj so ga po Zupančičevih besedah socialistične oblasti prepovedale. Ponovno so RCL pod botrstvom RC Gradec obudili leta 1990 in se tako pridružili globalni mreži, kjer v več kot 46.000 klubih po svetu deluje več kot 1,4 milijona ljudi. V Ljubljani je trenutno 15 rotarijskih klubov, RCL je s sedanjimi 48 člani eden večjih, medtem ko je v Sloveniji skupno 55 klubov.
Kot je poudaril Bogo Zupančič, je slovenskih članov danes skoraj desetkrat več kot v tridesetih letih. »Člani kluba so bili in so ugledni strokovnjaki ter vodilni ljudje iz gospodarskega, družbenega in kulturnega življenja,« je pojasnil. Med predvojnimi člani je naštel umetnostnega zgodovinarja Franceta Steleta, slikarja Božidarja Jakca in Gojmirja Antona Kosa, kirurga Božidarja Lavriča, direktorja Trboveljske premogokopne družbe Riharda Skubca in vodjo ljubljanske Opere Mirka Poliča.
Tedenska druženja
Za sodobno obdobje ljubljanskega rotarijskega kluba Zupančič meni, da se je iz predvojnega elitnega kluba spremenil v bolj množično, odprto in javno delovanje. »Sodobni rotarijci niso več zaprti 'skrivni klubi elit', temveč se trudijo biti odprta mreža aktivnih državljanov. Bolj kot finančna dobrodelnost je pomembno aktivno mreženje znanja, virov in časa. Ko se pojavi kriza, kot so bile denimo katastrofalne poplave leta 2023, slovenski in mednarodni klubi delujejo kot hitra in učinkovita mreža, ki zna organizirati logistiko in zbrati sredstva ter pomoč pripeljati neposredno do tistih, ki jo potrebujejo.«
Bistvo rotarijstva so po njegovih besedah tedenska druženja ljudi različnih poklicev, stališč, tudi veroizpovedi in nacionalnosti, v strpnem medsebojnem dialogu. Ob srečanjih, dogodkih in predavanjih zbirajo sredstva za socialno ogrožene in mlade talente za njihov nadaljnji razvoj ter tako s svojim delovanjem prispevajo k skupnosti, je še pojasnil sogovornik. Vstop v klub pa je mogoč s tradicionalnim pravilom, kar je zgolj s povabilom.
Varovanje okolja je najnovejše področje
»Poslanstvo Rotary kluba, tako na svetovni ravni kot v Ljubljani, se je skozi čas razvilo iz poslovnega mreženja in bolj lokalnega mecenstva v vse bolj globalno in množično humanitarno organizacijo, ki danes naslavlja najbolj pereče izzive sodobne družbe. Člani RCL za časa Kraljevine Jugoslavije niso potovali samo po banovinah, ampak tudi po Nemčiji, kar so jim velikokrat očitali, pa tudi v Moskvo, London, Pariz, Švico, Skandinavijo, ZDA in na Bližnji vzhod.«
Po drugi svetovni vojni, kot je še pojasnil predsednik RCL, so se cilji močno internacionalizirali. »Rotary je postal ključni sooblikovalec mednarodnega delovanja, sodelovali so celo pri ustanavljanju Združenih narodov.« Medtem so v današnjem času tako lokalno kot svetovno usmerjeni v sedem ključnih področij. To so promocija miru z reševanjem konfliktov in pomoč beguncem, boj proti boleznim, v Ljubljani so denimo tako donirali Pediatrični kliniki, zagotavljanje čiste vode in higiene, zavzemanje za zdravje mater in otrok, razvoj lokalnega gospodarstva in varovanje okolja, kar je najnovejše področje, ki je usmerjeno v trajnostni razvoj.
Bogata tradicija humanitarnih akcij
Zupančič je poudaril, da se RCL ponaša z bogato tradicijo humanitarnih akcij. Med temi so denimo Miklavžev dobrodelni koncert, ki poteka od leta 1993 v sodelovanju z RTV Slovenija. Zbrana sredstva namenijo nakupu šolskih potrebščin, toplih obrokov in kritju šolskih dejavnosti za socialno ogrožene osnovnošolce po vsej Sloveniji. Projekt z dolgo zgodovino je tudi Pomežik soncu, ki se je začel leta 1999 in otrokom iz socialno šibkih družin omogoča počitnice. Prav tako pod njihovim okriljem potekajo medicinske donacije, medtem ko je izkupiček Velikega rotarijskega plesa v dvorani Union namenjen za štipendije mladih talentov s področja umetnosti in znanosti.
Letošnji jubilej, 95-letnico Rotary kluba Ljubljana in 30-letnico Ustanove Gallus, ki jo je ustanovil RCL, bo v četrtek, 22. oktobra, zaznamoval koncert v Slovenski filharmoniji. Vstop bo prost, obiskovalci pa bodo z donacijami podprli mlade glasbenike.