Gre za triinštiridesetletnega državljana, ki smo ga lahko prvič javno zaznali kot TV-voditelja v mladinski oddaji na TV Pika. Se je spomnimo? Kot pravi, niti sam nima nobenega posnetka iz tistega časa. Program je uradno deloval med letoma 1991 in 2010 v okviru Pro Plus, načeloval mu je Stane Grah. Trkaj je vzbudil pozornost s komunikativnostjo kot tudi z latino klobučkom. Vodil je oddaji Ajd Dijo in kasneje tudi IgroTres v sodelovanju z računalniško revijo Joker. Kot potomec računalniškega programerja je bil računalniško pismen mladenič; preden se je začel preživljati z glasbo oziroma pisanjem besedil, je oblikoval spletne strani. V tiste zgodnje spletne čase kanalov IRC (internet relay chat) segajo tudi njegovi raperski začetki, saj je prvo skladbo, ki se je je lotil sestaviti, potem ko je na obisku Metelkove doživel inspirativen prvi raperski nastop, v javnost posredoval prek spletnega foruma. Kar je nasploh raperska značilnost, da so bolj kot preostali estradniki obvladali računalnike in splet.
V šolo je hodil v Savskem naselju, kjer je tudi odraščal z nevšečno značilnostjo, da je kot otrok jecljal. Kar je, kot je povedal ob priložnosti, stalno dajanje avtogolov, saj bolj ko se trudiš kaj povedati, bolj se zapletaš. Kako se je nevšečnosti otresel, ni znano, v vsakem primeru je šolanje nadaljeval na gimnaziji Jožeta Plečnika ali bivši Šubičevi gimnaziji v Ljubljani, nakar se je vpisal na študij teologije. Oziroma, kot navaja njegova uradna biografija, se je leta 2004 odpravil na romarsko pot El Camino de Santiago, kjer je v mesecu dni prehodil 800 kilometrov, spoznal sebe in se vpisal na fakulteto, ki jo je prav tako končal. »Zanimala me je metafizika, bil je tudi čas new agea.«
Rimo strese, na kar koli želite
Ob tem, da se je okoli sedemnajstega leta navdušil nad rapanjem, je prepoznal talent za prosto klepanje raperskih rim, kar pomeni, da je sposoben rimo stresti na kateri koli pojem. Tako je leta 2003 na drugem freestyle tekmovanju v K4 osvojil prvo mesto oziroma delil si ga je z N'tokom, ki bi po ločenem mnenju sicer moral zmagati, vendar se je komisija, v kateri so sedeli eminentni predstavniki kulture, napila do te mere, da ni bila več sposobna odločanja in se je prvo mesto razdelilo na pol.
V razvidu slovenskih raperjev, na čelu katerih je kot starosta Klemen Klemen, Trkaj spada v drugo generacijo, v katero gre prišteti še Zlatana Čordića, N'toka in Nipkeja, ki sta od prvih dveh tri leta starejša, pri čemer je Trkaj do lastnega nosilca zvoka prišel leta 2004, ko je kot nagrado za osvojeno freestyle lovoriko dobil možnost snemanja albuma, ki ga je naslovil V času enga diha. Na albumu s trinajstimi skladbami je izstopila Dihi z mano. Približno sočasno se je vključil v delovanje Fundacije Z glavo na zabavo, ki je bila ustanovljena leta 2000 in ki si je prizadevala ozaveščati mladež glede pitja alkohola. Kot je dejal, je skozi kroženje po prireditvah po državi dojel, da se Ljubljana in podeželje razlikujeta. Kot da je podeželje bolj srčno, kar mu ustreza.
Kot raper je bival bolj v osrednjem območju
Vsaj v prvem delu raperske kariere in sploh v primerjavi z N'tokom kot kasneje s Čordićem je v Trkajevih besedilih politika izostajala. Bolj je bival v osrednjem območju. Na drugi plošči Rapostol je na primer uspešno obdelal stari uspešnici Ljubljančanke in Gvendolina, obenem je v tistem obdobju napisal tudi besedilo za popevko Baila Baila: »Za areno sonce gre, ko prebodel si moje srce,« s katero je Manca Špik leta 2007 zmagala na Melodijah morja in sonca. Na tretji plošči Pasož je v skladbah kot Samostojna republika Savska poudaril pripadnost četrtni skupnosti, v kateri sicer živi kot že tretja generacija Terkajev. Leta 2013, se pravi v času uličnih demonstracij, ki so na politično sceno navrgle garnituro z Luko Mescem na čelu, je izdal album Vse je ok, na katerem je v skladbah, kot je Aktivn državljan, zaznati nekaj več z duhom časa skladne angažiranosti, vendar uspešnice s presežnimi obrati ni bilo. Sledila sta albuma Dan zmage in Kla Klasika, na katerem je obdelal besedila slovenskih pesnikov, medtem ko se zadnje čase posveča predvsem ustvarjanju glasbe, rapa za otroke. Leta 2015 je postal oče tudi sam. Gre za projekt Repki, s katerim obiskuje osnovne šole, kar v močni konkurenci menda spada med bolj spodobno ponudbo.
Kaj ga je prestavilo v boj za parkirišča? »Šlo je za kapljo čez rob, ki je kapljala v sod že plus deset let, kolikor sem aktivist v Savskem naselju, in imamo izkušnje, kako so lahko ukrepi MOL hitri in nepremišljeni. Tako v Savskem naselju kot tudi drugje je kronično pomanjkanje parkirnih prostorov, težava se vleče, potiskala se je na stran vrsto let. Kar se je zgodilo v Štepcu, je le simptom in je bilo le vprašanje časa, kje se bo izrazilo. Zato ekipo razumem v njihovem prizadevanju in sem zelo presenečen, kako kvalitetna ekipa je in koliko znanja ima. Upam, da bo referendum tudi rdeči alarm, da se je treba s tem problemom soočiti, in ne več gledati stran ter misliti, da se najlepše mestu na svetu kaj pogrša, če prizna, da ima težavo. Zato, ker so najbolj srčni in pametni ljudje tukaj, je najlepše, ne zaradi fasad in novih zgradb. To pozabljamo. A se lahko spomnimo,« pravi Trkaj. Nemara lahko iz vrst Civilne iniciative za Ljubljano na lokalnih volitvah pričakujemo vsaj enega kandidata za župana, ni pa nujno, da bo to on. Pravi: »Kot se bo odločil CILJ.«