Čeprav je po ocenah sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) ostala zaprta približno polovica lokalov, vsaj v središču Ljubljane ni bilo tako. Na Petkovškovem nabrežju so bili odprti vsi lokali, res pa je, da ni bilo take gneče, kot so je sicer vajeni ob sončnem vremenu. Na vprašanje, ali se jim je splačalo odpreti restavracijo in malice ter kosila postreči na terasi, je lastnik lokala Most nekoliko skeptično skomignil z rameni: »Dvomim, zagotovo pa bo to pokazal čas.«

Kot je opomnil Blaž Cvar, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS, gostinci ne želijo biti tisti, zaradi katerih bi prišlo do poslabšanja epidemiološke situacije v Sloveniji. Svoje delo si želijo opravljati varno tako za goste kot za zaposlene, hkrati pa si želijo, da bi bili ukrepi, ki so jim bili ob ponovnem zaganjanju dejavnosti naloženi, sprejemljiv kompromis med gostinsko in zdravstveno stroko. Gostincem se zdi najtežje izvedljiv ukrep, v skladu s katerim lahko za isto mizo sedijo le člani istega gospodinjstva, obenem pa morajo med preostalimi gosti zagotavljati meter in pol razdalje. Kot je poudaril Cvar, gostinci ne morejo identificirati posameznih gostov in zagotavljati, da za isto mizo sedijo zgolj člani istega gospodinjstva. Da jim to ni uspelo, smo se lahko prepričali tudi sami.

Vse prej kot le družinski člani

Precej bolj živahno je bilo na terasah lokalov proti Prešernovemu trgu. Za mizami, ki so bile skoraj vse zasedene, so posedali pretežno Ljubljančani. Že na oko je bilo mogoče ugotoviti, da ne gre za družinske člane, ki bi se zbrali ob dobri kavi ali na primerno ohlajenem pivu. Prav prisrčno je bilo snidenje treh upokojencev, ki so se meter in pol narazen drug od drugega posedli za isto mizo. Da so se s hrbtom dotikali gosta za sosednjo mizo, niso opazili. Družine z majhnimi otroki in ljubitelji sladoleda pa so drug za drugim stali v vrsti pred slaščičarno Cacao, kjer si lahko brez težav dobil prosto mizo.

Podobno je bilo tudi na »ljubljanski plaži«. Na terasi lokala Lolita so bile zasedene zgolj tri mize, nobene gneče ni bilo niti za burgerje pri Pop'su. Nekaj metrov naprej so pred lokalom Divine natakarji, prav tako z zaščitnimi maskami na obrazu, pozdravljali goste, pretežno stalne stranke.

»Veliko nam pomeni, da smo danes lahko odprli vsaj teraso. Za začetek popuščanja ukrepov je tudi to za nas dovolj,« nam je povedala Merdživani Behadini iz Divina in omenila, da so odprti že teden dni. »Tort do danes nismo prodajali, smo pa stregli domači sladoled in kavo za s seboj.« Pod novimi pogoji so včeraj delali prvič. Kot vsi drugi gostinci so se morali nanje navaditi. Na vprašanje, ali bodo cene dvignili, pa je odvrnila, da te ostanejo do nadaljnjega iste in dodala: »Kot tudi osebje, ki se je vrnilo na delovna mesta.«

Od brivca z neurejeno brado

Novim pravilom dela so se morali prilagoditi tudi frizerski saloni. Pred Česalnico na Trubarjevi cesti včeraj pred vrati ni bilo nobene gneče. »Za uro sem se dogovoril po telefonu. Sem hodim od nekdaj, tako da me frizerka dobro pozna,« je povedal simpatičen upokojenec, ki se je veselil, da bo po šestih tednih ponovno urejen. »Veste, k frizerju hodim vsak mesec. Tako sem navajen. Po navadi isti ali naslednji dan, ko dobim pokojnino,« nam je zaupal in se umaknil vstran, da bi omogočil primerno razdaljo kolegu, ki je z masko na obrazu in urejeno pričesko zapuščal salon.

Za kar dve uri so podaljšali urnik dela pri ljubljanskem brivcu Mič Styling na Miklošičevi cesti. »Poskrbimo le za pričeske, na urejanje brade pa bodo morale stranke počakati še nekaj časa. Po tihem upam in si želim, da bodo tudi ta ukrep čim prej sprostili, saj imam občutek, da svoje delo opravim le na pol,« je svoje delo komentiral brivec Nejc Trošelj in dodal, da so zasedeni skoraj do konca tedna. Tudi Ivan, ki je v času našega obiska z masko na obrazu sedel na stolu, bi si želel, da bi mu brado strokovno uredili v brivnici: »Doma sem si skušal brado vsaj približno urediti, vendar je nekaj čisto drugega, če to opravi brivec.«

Pred knjižnicami ni bilo gneče

Že od zjutraj je bilo živahno tudi v mestni knjižnici Otona Župančiča, v eni od šestih ljubljanskih knjižnic, ki so po šestih tednih včeraj odprle svoja vrata. »Veliko ljudi je izrazilo veselje, da smo odprti, pa čeprav delamo v skladu s precej strogimi varnostnimi ukrepi,« je povedala Vesna Trobec, svetovalka za stike z mediji, in dodala, da gneče, ki so se je po tihem bali, ni. Tudi sicer so se zaposleni v knjižnici dobro organizirali. Obiskovalci knjižnice morajo predhodno po telefonu ali elektronski pošti naročiti oziroma rezervirati želeno čtivo, ki ga pridejo nato iskat. »Pripravljene imamo tudi vrečke, tako imenovane mačke v žaklju. Gradiva knjižničarji po lastnem izboru pripravijo za obiskovalce, ti si po nalepki na vreči izberejo žanr, ki ga želijo brati. Najlepše pa je morda prav to, da šele doma ugotovijo, kaj bodo brali,« je povedala sogovornica in ob tem izpostavila, da brskanje med knjižnimi policami žal ni možno, prav tako ne takojšnje branje vrnjene literature. Ta mora namreč najprej za sedem dni v karanteno.

Vesna Levičnik, fotografije Bojan Velikonja

Priporočamo