Andrej Mohar iz društva Temno nebo Slovenije je aparaturo, ki spominja na policijsko pištolo za merjenje hitrosti, nameril proti svetlečim reklamnim panojem v okolici Mercatorjevega centra v Šiški. Že prej je vedel, da bodo številke na ekranu visoke, kajti z merjenjem svetlobe v mestu se ukvarja že dolgo. In ugotavlja, da sta Ljubljana in Slovenija svetlobno zelo onesnaženi.
Meritev štiri krat štiri kvadratne metre velike kocke z ogromno belo črko M na rdeči podlagi, ki obiskovalce pozdravi pri uvozu na parkirišče pred centrom, je pokazala pričakovano. Na beli barvi okoli 250 kandel na kvadratni meter, na rdeči deset. »Rdeča je pretemna, bela pa preveč žari. To je prevelik kontrast. Ameriška vojska pri videokamerah ne dovoljuje kontrasta, večjega od ena proti pet. Zakaj mora biti tukaj kontrast ena proti 25? To le moti in tudi nima komercialnega učinka, saj vendar vsi vedo, kje je Mercator Šiška,« je dejal Andrej Mohar.
Panoji osvetljujejo stavbe
Pojasnil je, da bi bilo povsem dovolj, če bi bilo razmerje v svetlosti ena proti ena in da bi tako reklamni pano porabil 25-krat manj električne energije. »Ta pano v enem letu porabi toliko energije kot električni avto,« je dejal in dodal, da je takšnih napisov v Ljubljani ogromno in da so večinoma vsi presvetli. Meritev bližnjega belega napisa Supernova je pokazala okoli 80 kandel na kvadratni meter, rdeče pike zraven njega pa deset kandel na kvadratni meter.
Mohar je zatem pokazal na drugo stran ceste na enega od blokov. »Poglejte, kako je svetel. Zakaj, mislite, ga tako dobro vidimo?« je vprašal in razložil, da zaradi fotonov, ki se od številnih svetlečih reklamnih panojev odbijajo na steno. A ne le na steno, ampak tudi v spalnice, kar je po Moharjevem pripovedovanju eden večjih problemov. Pravi, da društvo Temno nebo Slovenije vsak teden dobi kakšno pritožbo zaradi tega. »Za zdravo spanje je v prostoru potrebna popolna tema, ker se le v popolni temi tvori hormon melatonin, tako imenovani hormon spanja. Prekinitev tvorbe melatonina pa povzročajo že nizke vrednosti svetlobe,« je razložil. Pritožb ne dobivajo le zaradi reklamnih panojev, ampak tudi razsvetljave cest, spomenikov, fasad…
Svetloba vpliva tudi na živali
Naslednja težava svetlobnega onesnaževanja je povezana z estetiko. Mohar pravi, da gigantskih reklam, kakršne so na nekaterih blokih ob Celovški cesti, v mnogih državah zahodne Evrope ni mogoče videti in da številne države prepovedujejo tudi obcestno reklamiranje. Na Malti na primer so prepovedani reklamni panoji, večji od 16 kvadratnih metrov. Da pa so nekatere, kot je Slovaška z ekstremno velikim številom reklamnih panojev na severu Bratislave, svetlobno zelo onesnažene. Med te, pravi, spada tudi Slovenija. »V Ljubljani pretiravamo z reklamnimi panoji. S tega vidika to ni lepo mesto,« je dejal in pojasnil, da stotisoče svetilk v mestih razsvetljuje tudi neposeljena območja.
»Pretirana svetloba v mestih povzroča onesnaževanje celotne Slovenije, kajti svetloba seže nekaj sto kilometrov daleč,« je dejal in razložil, da to vpliva na živali. Tiste, ki se na primer skrivajo pred plenilci, so manj varne, kar lahko »povzroča neravnovesje v naravnem okolju«. Podobno kot naj bi pretirana svetloba vplivala na življenje žuželk v mestu in tudi na ptice. »Nekateri svetlobni panoji na visokih drogovih povzročajo, da ptice začnejo krožiti okoli njih. Silna svetloba pa na primer v Milanu povzroči, da ptice selivke mislijo, da so že prispele na jug,« je sklenil Andrej Mohar in se podal proti močno osvetljenemu trgovinskemu centru Aleja novim meritvam naproti.
