Turistično društvo Črni Vrh v zadnjih letih znova dokazuje, da se lahko tudi manjši kraji z močno skupnostjo prebudijo skozi vztrajnost, ustvarjalnost in povezovanje ljudi. Društvo je bilo ustanovljeno leta 2000, začetnemu zagonu je sledilo obdobju mirovanja, leta 2016 pa je ponovno zaživelo in od takrat postopoma gradi prepoznavnost z delavnicami, dogodki in skrbjo za ohranjanje kulturne dediščine. Pod vodstvom predsednice Simone Košir je postalo pomembno središče lokalnega dogajanja, kjer se prepletajo tradicija, učenje in druženje.
»Na začetku smo organizirali prireditve z naslovom Zimski večeri nekoč. Zbrali smo stare ljudi, ki so pokazali klekljanje, predenje na kolovratu, pletenje košar, košev, predelavo lana in izdelovanje vrvi iz lanenih vlaken,« pripoveduje Simona Košir. Prav ti prvi dogodki so bili temelj za nadaljnji razvoj društva, saj so pokazali, da je zanimanje za ročne spretnosti in dediščino še vedno živo – tako med starejšimi kot tudi mlajšimi generacijami.
Obudili številna skoraj pozabljena znanja
Iz teh srečanj so se razvile redne četrtkove večerne urice ročnih del, ki danes ob dolgih zimskih večerih potekajo že peto leto zapored. »Začeli smo čisto spontano, potem pa je to postalo stalnica. Ljudje pridejo, se usedejo skupaj in delajo. Ni pomembno, ali znaš ali ne – pomembno je, da si zraven,« dodaja Koširjeva. Prav ta odprtost je ena ključnih značilnosti društva, ki ne deluje zgolj kot organizator dogodkov, temveč kot prostor medgeneracijskega učenja. Na delavnicah so v teh letih obujali številna skoraj pozabljena znanja. Od pletenja košar do predelave volne, mokrega in suhega polstenja, predenja na kolovrat in popravila tradicionalnih orodij. »Pri nas doma imamo ovce, zato smo šli tudi v to smer. Nekaj znanja sem dobila v društvu rejcev drobnice, nekaj pa sem se naučila sama in od starejših žensk, ki še znajo presti,« pojasnjuje predsednica društva, ki z družino skrbi za turistično kmetijo Pr' Popr.
Poseben poudarek dajejo tudi sodelovanju z drugimi kraji in strokovnjaki. V goste vabijo rokodelce iz različnih slovenskih regij – od Cerknega do Škofje Loke – ki predstavljajo različne tehnike, kot so tkanje na statvah, izdelava modelov za kruhke, delo z glino in lončarstvo. »Pomembno nam je, da ni vse enolično. Da ljudje vidijo nekaj novega, se naučijo in potem to poskusijo še sami,« poudarja Koširjeva. V zadnjih letih je ena najmočnejših zgodb društva prav delo z glino. Z lastnimi sredstvi so kupili peč za žganje keramike, kar je odprlo nove možnosti ustvarjanja. »Otroci in odrasli zdaj lahko ustvarijo izdelek od začetka do konca. Ko vidiš, kako nekdo prvič oblikuje figuro in jo potem po žganju drži v rokah, vidiš, koliko veselja je v tem,« pravi sogovornica. Delavnice so postale priljubljene tudi med šolskimi skupinami in družinami, ki prihajajo od drugod.
Društvo je aktivno tudi na področju ohranjanja narave in skupnostnega delovanja. Redno sodelujejo v čistilnih akcijah, organizirajo pohode po obronkih občine, izlete z električnimi kolesi ter srečanja, kjer skupaj spoznavajo lokalno okolje. »Včasih gremo peš, včasih s kolesi. Pomembno je, da smo skupaj in da spoznavamo kraj, v katerem živimo,« pravi Koširjeva.
Vpogled v delovanje radarja
Eden najbolj prepoznavnih dogodkov ostaja tradicionalni dan odprtih vrat vremenskega radarja na Pasji ravni, ki ga društvo to soboto, 30. maja, med 11. in 17. uro pripravlja skupaj z Arsom. Gre za edinstveno priložnost, saj je radar sicer zaprt za javnost. »To je ena redkih priložnosti v Sloveniji, ko se lahko ljudje povzpnejo na stolp in zlezejo v samo kupolo-kroglo, kjer je radar. Radar na Pasji ravni stoji že od leta 2013 in magistru Antonu Zgoncu, univerzitetnemu diplomiranemu meteorologu, se moramo zahvaliti, da bo tokrat že desetič delil svoje bogato znanje,« pojasnjuje predsednica.
Poseben čar dogodku daje tudi sproščeno vzdušje v naravi. »Ljudje pridejo od vsepovsod, nekateri peš, drugi s kolesi ali avtomobili. Največ jih pride iz Gorenjske, pa tudi iz drugih delov Slovenije. Včasih sploh ne veš, koliko jih je, ker ves čas prihajajo in odhajajo,« dodaja.
Program vključuje tudi kulturne nastope, sodelovanje lokalnih društev, folkloro in otroške skupine. »Letos bodo z nami tudi otroci iz podružnične šole in folklorna skupina. Vedno se trudimo, da je program raznolik in da vsak najde nekaj zase,« pojasnjuje Koširjeva. Dodaja, da želijo dogodek ohraniti dostopen in prijeten, brez pretirane komercializacije. »Če je slabo vreme, imamo že dogovorjeno, da dogodek prestavimo za en teden. Ljudje ga pričakujejo in nočemo, da bi ga vreme pokvarilo,« še pravi.
Na koncu predsednica poudarja, da je največja vrednost društva prav v ljudeh. »Ni pomembno, koliko nas je, pomembno je, da se imamo dobro in da nekaj ustvarjamo skupaj. To je tisto, kar nas drži skupaj.«