Rdeči noski, bolnišnični klovni, so že 22 let nepogrešljiv del bolnišnic in domov za starejše po vsej Sloveniji. Njihova prisotnost ne prinaša le smeha, temveč tudi pomemben čustveni podporni steber otrokom, staršem, starostnikom in celo zdravstvenemu osebju. Gre za profesionalne umetnike, ki skozi humor, empatijo in skrbno usposabljanje zdravijo s človečnostjo.
Vsak dan znova – v bolnišnicah po vsej Sloveniji
Rdeči noski niso le simbol zabave. Njihovo delo temelji na resni organizaciji in načrtovanju. »Izvedemo več kot 1600 obiskov na leto, pri čemer je prav, da omenim, da ta številka zajema vse obiske, ne samo bolnišnice z otroškimi oddelki. Res pa je, da smo prisotni že v vseh slovenskih bolnišnicah, ki imajo otroške oddelke,« pojasni Pérola Regina Ribeiro, umetniška vodja. Poleg tega so redno prisotni tudi na oddelkih za odrasle, kjer kombinirajo delo z bolniki in starejšimi.
Klovni so prisotni na številnih bolnišničnih oddelkih, od kirurgije do pulmologije in alergologije. Njihova naloga je, da otrokom (in staršem) olajšajo stresne trenutke – pred medicinskimi posegi, med njimi in po njih. S svojo prisotnostjo preusmerijo pozornost, zmanjšajo anksioznost in pomagajo pri čustveni stabilnosti v najobčutljivejših trenutkih.
Zelo razvit je tudi program za starejše, ki poteka v več kot 20 domovih po vsej državi. Ena izmed posebnosti programa je »dežurni klovn«, ki deluje v določenem domu in dobro pozna njegove stanovalce – njihove zgodbe, preteklost, hobije in življenjske navade. »Naš klovn je na primer vedel, da je neka gospa živela v Ljubljani in pogreša svojo hišo. Klovnesa jo je z videoklicem popeljala pred njeno staro hišo,« pove Ribeirova, po rodu Brazilka, ki si je dom in družino ustvarila prav v Ljubljani.
Specializirane predstave: tudi za ljudi z demenco
Rdeči noski so prejeli mednarodno priznano podporo za razvoj specializiranih programov. Predstava Gremo na morje, namenjena osebam z demenco, temelji na čutnem doživetju: vonju, zvoku, dotiku in vizualnih elementih, ki starostnike popeljejo v spomine. »Predstava je izjemno intimna in prilagojena njihovim sposobnostim zaznavanja,« pove in predstavi tudi drugi uspešni program. »Gre za naš 'La La La La La La Bend', en La za vsakega klovna, ki izvaja koncertne predstave z glasbo iz preteklosti stanovalcev domov – od slovenskih popevk do ljudskih pesmi. Predhodno preverimo, katere pesmi so v spominih starostnikov, in jih nato tudi zapojemo,« pove.
Rdeči noski niso samo umetniki, so tudi strokovnjaki. Izvajajo raziskave, ki potrjujejo učinkovitost njihovega dela. V eni od zadnjih raziskav so ugotovili, da prisotnost klovna zmanjša tesnobo pri otrocih, izboljša razpoloženje staršev in medicinskemu osebju omogoči večji fokus na strokovno delo. »Seveda cenimo tudi iskreno mnenje predvsem najstnikov, ki so podali mnenje, da bi lahko bili še boljši,« v smehu razloži prav nič užaljena Ribeirova, ki kot klovnesa Biserka tudi sama redno obiskuje bolnišnične otroke. Tudi zato poudarja: »Humor ni le za smeh – je orodje komunikacije. Včasih pomeni samo, da se zazremo v oči in vprašamo: Kako si?«
Poklic, ki zahteva srce in izobraževanje
Za delo klovnov v bolnišnicah so potrebna leta usposabljanja. Njihov kurikulum obsega skoraj 500 ur, v okviru katerih se učijo psiholoških, socialnih in medicinskih znanj. Poznati morajo protokole v bolnišnicah, higieno, izolacijske ukrepe in način pristopa do različnih pacientov. Klovni so profesionalci – iz vrst igralcev, glasbenikov, plesalcev, čarodejev –, ki delajo v paru ali sami, z izostrenim občutkom za prostor, čustveno stanje pacientov in dinamiko situacije.
Ob tem pa ostajajo popolnoma človeški – spoštujejo meje otrok, odraslih in osebja. »Če otrok noče našega obiska, se umaknemo. V bolnišnici imajo vsi navodila, klovn pa je edini, ki lahko pride in tudi odide – ker to želi otrok. In s tem otroku vrnemo košček občutka nadzora,« pove klovnesa.
Mednarodna skupnost, slovenska srčnost
Rdeči noski Slovenija so del mednarodne organizacije Red Noses International s sedežem na Dunaju. Skupno delujejo v enajstih državah, kjer si izmenjujejo znanja, dileme in dobre prakse. Slovenska ekipa šteje 27 klovnov, med njimi so tudi umetniki iz Brazilije, Ukrajine, ZDA, z Madžarskega, Hrvaškega in iz Kolumbije. Obenem pa ostajajo trdno povezani z lokalnim okoljem: s slovenskimi bolnišnicami, domovi, ljudmi. Vidni so, prisotni, vsak dan v stiku z resničnostjo in človeškostjo.
Smeh je pol zdravja
Bolnišnični klovni so veliko več kot le nasmeh – so povezava, so olajšanje, so most med strahom in pogumom, med bolečino in upanjem. Njihovo delo temelji na humorju, a še bolj na empatiji, strokovnosti in srčnosti.
Vsak darovan evro, vsaka namenjena dohodnina, vsaka podpora pomeni, da bo neki otrok lažje prestal operacijo. »Da bo neka gospa v domu za starejše še enkrat popila svojo kavo z razgledom. Da se bo neki medicinski delavec za trenutek oddahnil. In da bo nekdo – preprosto – za trenutek spet začutil življenje,« iskreno doda Pérola Regina Ribeiro.
