V spokojnem ambientu Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri se obiskovalec hitro znajde med zgodbami preteklosti, ki jih tokrat dopolnjuje posebna, izjemno čutna razstava Dotakni se sveta. Ta gostujoča razstava, ki bo na ogled do konca leta, ne govori le o tehničnem razvoju, temveč predvsem o ljudeh – o izzivih, prilagoditvah in iznajdljivosti v svetu brez vida. Razstava osvetljuje razvoj pripomočkov za slepe in slabovidne, od prvih preprostih rešitev do bolj kompleksnih naprav, ki so omogočile večjo samostojnost, izobraževanje in vključevanje v družbo. Posebno vrednost ji dajejo predmeti Pomorskega in zgodovinskega muzeja hrvaškega primorja Reka in Združenja tehnične kulture Reka.
Kot poudarja avtor razstave Ivo Mileusnić, višji kustos reškega muzeja, se je skozi leta oblikovalo trdno partnerstvo, v katerem je Tehniški muzej Slovenije strokovni zgled zlasti na področju tehniške in industrijske dediščine. Prav takšna sodelovanja po njegovih besedah omogočajo razvoj novih vsebin ter tudi razmislek o tem, kako muzeje v prihodnje še bolje prilagajati slepim in slabovidnim. Osrednji del razstave sestavljajo predmeti, ki jih je zveza slepih primorsko-goranske županije ob svoji 75-letnici podarila reškemu muzeju.
Razumevanje vsakdana slepih in slabovidnih
Med razstavljenimi predmeti so brajeve pisalne tablice, pisalni stroji, taktilne ure, bele palice, prilagojeni metri in tehtnice ter družabne igre. Prav brajica je bila eden ključnih prebojev: »Osnova vsega je bila pisava brajica, ki je odprla vrata izobraževanju. Kasneje so se razvijali različni pripomočki – od tablic za pisanje do pisalnih strojev. Danes je veliko lažje, saj digitalizacija omogoča dostop do vsebin, ki jih nekoč ni bilo,« pojasnjuje Cerarjeva.
Zgodovinski kontekst razstave razkriva tudi širšo družbeno sliko. Že v času Avstro-Ogrske so obstajala društva za slepe, ki so ponujala zavetje in podporo. Po prvi svetovni vojni, v kateri je veliko ljudi izgubilo vid, pa se je potreba po organizirani pomoči še povečala. »Leta 1918 je bila najprej ustanovljena knjižnica za slepe, kmalu zatem pa tudi zveza slepih. To je bil pomemben korak k sistemski podpori,« dodaja sogovornica.
Poseben poudarek razstave je tudi na dotiku, kar je v muzejih sicer redkost. Obiskovalci so pri določenih predmetih izrecno vabljeni, da jih otipajo. »Velikokrat v muzejih rečemo: ne dotikajte se. Tukaj pa velja ravno obratno – prosimo, dotikajte se predmetov. Le tako lahko zares razumemo njihovo funkcijo,« pravi dr. Cerar.
Muzejska pot za slepe in slabovidne
Razstava se navezuje tudi na dobre prakse dostopnosti v Sloveniji. Ena takšnih je Muzej pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu, dislocirana enota Tehniškega muzeja Slovenije, kjer so stalno razstavo prilagodili slepim in slabovidnim. »Uredili smo muzejsko pot, po kateri se lahko obiskovalci samostojno gibljejo, uporabljajo avdiovodnike in raziskujejo vsebine na njim prilagojen način. To je lep primer, kako lahko muzeji postanejo bolj vključujoči,« poudarja.
Vzporedno z razstavo pripravljajo tudi pedagoške programe, ki obiskovalcem omogočajo še bolj neposredno izkušnjo. Med njimi so delavnice, na katerih udeleženci z rokami raziskujejo predmete v zaprtih škatlah in tako vsaj za trenutek stopijo v svet brez vida. V načrtu so tudi posebni dogodki, kot je simulacija gibanja v temi – nekakšen labirint, ki bo obiskovalcem približal orientacijo slepih in slabovidnih v prostoru. »Pomembno je, da ljudje postanejo bolj dovzetni za potrebe teh skupin. Ne gre le za tehnologijo, ampak za odnos in razumevanje,« še poudarja Cerarjeva.
Razstava Dotakni se sveta tako ni le prikaz tehničnih dosežkov, temveč tudi opomnik, kako pomembni so prilagajanje, empatija in vključevanje. Več kot 50 razstavljenih predmetov pripoveduje zgodbo o človeški vztrajnosti in ustvarjalnosti – zgodbo, ki jo lahko obiskovalci tokrat ne le vidijo, temveč tudi začutijo.