Na ponedeljkovi seji sveta Mestne občine Ljubljana (MOL) je burno razpravo sprožila 9. točka dnevnega reda z naslovom Predlog sklepa o izogibanju poveličevanja nacizma. Točka je bila neposredno povezana z dogodki na Prešernovem trgu 26. decembra 2025, na dan samostojnosti in enotnosti, ter z javno izjavo predsednika SDS Janeza Janše, ki je po prireditvi zapisal: »Ljubljano smo spet naredili slovensko.«
Pred začetkom razprave je bil podan predlog za umik točke z dnevnega reda, ki ni bil sprejet. »Po pričakovanjih sem bila preglasovana. Še vedno pa vztrajam, da se vsebina sklepa ne nanaša na lokalne zadeve, temveč na presojo izjav državnih politikov, kar pa presega pristojnosti sveta MOL,« nam je v telefonskem pogovoru povedala na seji odsotna Mojca Sojar, samostojna svetnica NSi, ki je tudi predlagala umik točke.
Uvodna obrazložitev in kritika ideoloških razprav
Vodja svetniške skupine Levice Urška Honzak je v uvodni obrazložitvi izpostavila kontekst dogodka na Prešernovem trgu. Poudarila je, da je bil namen prireditve praznovanje državnega praznika in promocija slovenske glasbe, vendar naj bi bil ta po njenih besedah zlorabljen za politično sporočilo. Organizator harmonikarjev Silvo Mesojedec je po njenem mnenju spomnil politike, naj »za kakšen dan ali večer pustijo politične kalkulacije«, a se to ni zgodilo. Izjavo Janeza Janše je označila za problematično in dodala: »Če vam je ta izjava znana, je jasno, da na moč spominja na izjavo nacističnega voditelja 'naredite mi to deželo spet nemško'.« Po njenih besedah je s tem vodja SDS »ponovno užalil prebivalke in prebivalce Ljubljane« ter se »odkrito spogledoval z nacizmom«.
V Levici tudi poudarjajo, da je treba »vsakršno poveličevanje nacizma in fašizma jasno obsoditi«, saj imajo po njihovem mnenju »sovražne in diskriminatorne izjave lahko posledice v resničnem življenju«, od poglabljanja delitev do nasilja med prebivalkami in prebivalci Ljubljane. Kot poudarjajo, ima mestni svet kot »najvišje odločevalsko in politično telo v Ljubljani dolžnost opraviti razpravo o izjavi Janeza Janše ter se jasno opredeliti do tovrstnih izjav in dejanj«. Ob tem opozarjajo na širši kontekst ponovnega razraščanja skrajno desnih ideologij, med drugim na nedavni incident, ko je bilo »pročelje ministrstva za kulturo oskrunjeno s kljukastimi križi«, zaradi česar je Levica že vložila kazensko ovadbo.
Vodja svetniške skupine Pirati Jasmin Feratović je pojasnil, da se mu zdi smiselno, da na mestnem svetu opravijo razpravo o teh vprašanjih. »V našem mestu ne bi smelo biti prostora za kakršnokoli podpihovanje nestrpnosti do tujcev. Menim, da bi s tem mestna občina poslala jasen signal, da ne podpira političnih manifestacij, ki temeljijo na sovraštvu in nestrpnosti,« je povedal in ob tem tudi opozoril, da se zgodovina rada ponavlja. »Prav uporaba sovraštva do ljudi, ki so v neki družbi označeni kot tujek, prinaša najnevarnejšo obliko politične mobilizacije, ki se lahko konča tudi z nasiljem. Meja svobode izražanja se mora zato končati pri nestrpnosti ter podpihovanju sovraštva in nasilja.«
V razpravi je Igor Horvat, predstavnik stranke Demokrati Anžeta Logarja, poudaril, da brez zadržkov obsojajo »nacizem, fašizem in komunizem, skratka vse oblike totalitarnih ideologij«, vendar je opozoril na nevarnost nenehnega vračanja v ideološke spopade. »Ljudje od politike ne pričakujejo več razvrščanja na prave in napačne, ampak konkretne rešitve za življenje danes,« je dejal. Po njegovih besedah se Ljubljančani vsakodnevno soočajo s težavami, kot so zdravstvo, promet, stanovanja in komunalne storitve. »Politika, ki živi iz preteklosti, nima odgovora za prihodnost,« je poudaril in pozval k zaključku razprave o ideoloških temah.
Očitek banalizacije nacizma in selektivnega spomina
Anton Grošelj iz stranke SDS pa je razpravo usmeril v vprašanje parafraziranja in zgodovinskih analogij. Opozoril je, da zakon o političnih strankah ne predvideva kolektivne odgovornosti članov za izjave posameznikov. Ob tem je kot primer kulturnega sobivanja navedel pesnico Lili Novy in v nemščini recitiral del Prešernove Vrbe, s čimer je želel pojasniti, da uporaba jezika ali parafraze še ne pomeni ideološke identifikacije. Zaključil je z besedami, da gre za »nesmiselnost sprejemanja obravnavanega sklepa«. Marjan Sedmak z Liste Zorana Jankovića pa je kolege v mestni hiši opozoril, da se fašizem lahko spet pojavi. »In proti fašizmu se je treba kar naprej boriti.« Daljšo razpravo je podala tudi Maruša Babnik iz SDS, ki je sklep označila za »cinično politično manipulacijo«. Po njenih besedah primerjava Janševe izjave z izjavo Adolfa Hitlerja ni le zgodovinsko zgrešena, temveč tudi »moralno zavržna«. »To ni boj proti nacizmu, ampak banalizacija nacizma,« je poudarila. Mestni oblasti je očitala toleriranje in celo spodbujanje poveličevanja komunističnega totalitarizma, pri čemer je omenila proslave 9. maja, rabo simbolov SFRJ in izraz »mesto heroj«. »Če želite obsoditi nacizem, hkrati obsodite tudi komunizem,« je dejala in dodala, da gre za selektivno obravnavo zgodovine.
Razdeljen mestni svet
Razpravo je zaključil ljubljanski župan Zoran Janković, ki je poudaril, da je Janez Janša viden politik. »Trikrat je vodil vlado, sodeloval je v osamosvojitveni vojni. Mene ne boste našli, da bi se ga osebno loteval. Jaz sem na drugi politični strani in zagovarjam to, kar je bilo v tej državi narejeno,« je dodal. Tik pred zaključkom glasovanja so dvorano med drugim zapustili svetniki SDS, rezultat glasovanja 31 za in eden proti sprejetju predloga o izogibanju poveličevanja nacizma pa je pokazal tudi globoko razdeljenost mestnega sveta glede razumevanja zgodovinskega spomina, politične odgovornosti in vloge lokalne politike pri obsodbi totalitarizmov. Medtem ko so predlagatelji poudarjali pomen jasne in nedvoumne obsodbe nacizma, so nasprotniki sklepa opozarjali na nevarnost instrumentalizacije zgodovine in ideoloških obračunov.