»Sicer se sejejo spomladi, ker so spomladanska rastlina. Te so iz rastlinjaka. Tam bolj uspevajo tudi zato, ker je v njem manj škodljivcev,« je povedala branjevka s kmetije Porenta, ki pridelke ponuja tudi na tržnici Bežigrad. Kot je navedla, je zunaj več škodljivcev, recimo bolh, ki gredo na list, in mravelj, ki naredijo pike na gomolju. »Mravlje znajo pojesti vso rdečo plast. Saj za zaužitje so še vedno dobre, niso pa za prodajo,« je še pojasnila.
Redkvice običajno sejejo čim bolj na gosto, ker bi bile sicer debelejše. Zakaj si tega ne želijo? »Debela redkvica ni tako okusna. No, oči ne dovolijo, da je debela – najprej jemo z očmi,« je odgovorila. Po besedah sogovornice redkvica ni zahteven pridelek: »Ni težka za gojenje, potrebuje pa veliko vode, sicer postane pekoča. Ko ima dovolj vode, ne žge tako močno.« Kar zadeva temperaturo, je pomembno, da je nad ničlo. »Najbolj pa ji prija, če je več kot deset stopinj Celzija,« je dodala branjevka s kmetije Porenta.
Pri redkvicah pa se ne uporablja le gomolj. Branjevka s kmetije Porenta je potrdila, da nekateri kupci uporabljajo tudi liste, in sicer jih pripravljajo kot špinačo. »Nikoli nisem pokusila listov, ker me ne mikajo zares. Jih pa pustimo na rastlini, da redkvica dlje časa zdrži. Brez listja hitreje postane mehkejša,« nam je zaupala branjevka na bežigrajski tržnici. Pridelek prav tako zdrži dlje, če ga shranjujejo v hladilnici.
Kupci bodo za kilogram redkvic na osrednji tržnici odšteli štiri evre, na bežigrajski sedem. Na stojnicah pa redkvic ne prodajajo zares po kilogramih, pač pa po šopkih. V enem je približno do deset redkvic.
