V prihodnjih mesecih bo finske turiste po Ljubljani lahko vodila Salka Repola, ki se je zaradi ljubezni iz Helsinkov, kamor se še vedno pogosto vrača, preselila pred približno enim letom. V zgodovino slovenske prestolnice se bo zapisala kot prva licencirana turistična vodnica v finščini po Ljubljani.

Po podatkih Turizma Ljubljana je v lanskem letu Ljubljano obiskalo več kot 10.870 turistov iz Finske in so ustvarili več kot 29.230 prenočitev. Njihova povprečna doba bivanja je bila 2,7 nočitve, medtem ko je povprečna doba bivanja obiskovalcev slovenske prestolnice 2 nočitvi, s čimer se Finska po dolžini bivanja v Ljubljani uvršča med prvih 15 držav.

A finska vodnica Salka Repola po Ljubljani ne bo vodila samo rojakov, temveč tudi druge turiste, saj bo o mestni zgodovini, arhitekturi, umetnosti in življenju tujim obiskovalcem lahko pripovedovala tudi v angleščini in italijanščini. Pred leti je kot turistična vodnica že delala za finsko agencijo in nekaj časa živela v Italiji in na Tajskem. Zaradi izkušenj z življenjem v tujini je že navajena na selitve in prilagajanje. Prav tako ji pogoste letalske povezave med Ljubljano in Helsinki omogočajo redno obiskovanje Finske. »Z dostopnim letalskim prometom je svet veliko manjši, kot je bil nekoč. Poleg tega je zdaj tudi preprosto klicati v tujino,« pravi Salka Repola, ki je bila v Helsinkih, vse dokler lokala niso zaprli, vodja prodaje trgovine Hard Rock Cafe.

Od Ravnikarja do slovenskih impresionistov

»Zanimata me zgodovina in umetnost vsake države in mesta, s čimer je Ljubljana zelo bogata. Emona, srednjeveško mesto, barok, secesija, moderna arhitektura in sodobna umetnost v mestu, recimo kipi Jakova Brdarja. Všeč mi je, da je vse to v prostoru. Prav tako se mi zdi zelo impresiven tudi slovenski impresionizem,« o Ljubljani pravi bodoča turistična vodnica, ki v mestu še vedno vsak dan odkriva kaj novega ali pa vidi kaj v novi luči. Njena zgodba tako pripoveduje že o dobro znanem dejstvu – o znanju, ki razpira razumevanje mesta in življenja v njem.

Finci smo si s slovenskim narodom zelo podobni. Imamo podoben smisel za črni humor. Prav tako imamo oboji radi naravo in smo nanjo ponosni.

Salka Repola, turistična vodnica

Kot še pravi Finka, ki dela Jožeta Plečnika prej ni poznala: »Je pa zato arhitekt Edvard Ravnikar že dolgo blizu mojemu srcu, ker je občudoval severne evropske države in po njih veliko potoval. Zelo všeč mu je bilo tudi kulturno-kongresno središče Finlandia v Helsinkih, ki ga je zasnoval znameniti Alvar Aalto. Njegov Cankarjev dom ima nekaj podobnosti s helsinškim središčem.« Med temi so recimo uporaba carrarskega marmorja in vkopanje objekta pod zemljo. Prav tako je bil Ravnikar s Finsko povezan tudi prek mednarodnih arhitekturnih natečajev, na katerih je sodeloval.

Črni humor in narava

Ko sogovornica še pripoveduje o tem, kaj vse bo pokazala rojakom v Ljubljani, izpostavi tudi glavno mestno tržnico. Iz zgodovine mesta jim bo zagotovo povedala zgodbo, ki jo je zelo presunila. To je, kako je nekdanji ljubljanski župan Ivan Hribar ob italijanski okupaciji mesta leta 1941 skočil v Ljubljanico zavit v jugoslovansko zastavo. »Kot vodnik ne posreduješ le podatkov, temveč je pomembno, da pripoveduješ tudi zgodbe,« pravi Salka Repola in ob tem še pristavi, da ve, kaj je Fincem všeč, in da so si s slovenskim narodom zelo podobni. »Imamo podoben smisel za črni humor. Prav tako imamo oboji radi naravo in smo nanjo ponosni.«

A seveda opaža tudi razlike. Kot vegetarijanka izpostavi, da na Finskem v supermarketu ni nikoli videla toliko klobas kot v Sloveniji. »Vegetarijanstvo je tu v nasprotju s Finsko, kjer se vegansko prehranjevanje zelo spodbuja, včasih izziv,« pravi sogovornica, ki se je morala navaditi na slovenski jezik, saj ji je na začetku vse zvenelo zelo jezno. »Partnerja sem spraševala, zakaj je bil sosed tako jezen, pa mi je povedal, da ga je prijazno vprašal, kako je, in mu zaželel lepo nedeljo. Saj zdaj sem se že navadila, a na začetku je bil takšen vtis. Mi govorimo precej počasneje in bolj tiho.«

Se je pa Finka v Ljubljani že dvakrat udeležila pohoda Pot ob žici, na enem od koncertov, ki jih veliko obiskuje, pa je prvič v življenju skočila z odra med občinstvo in morda to še kdaj ponovi. Od slovenske glasbe sta ljubiteljici countryja zelo všeč lokalna punk rock skupina Happy Ol'McWeasel in Vlado Kreslin. Z njim je posnela tudi selfie in ob tem izmenjala nekaj besed.

Priporočamo