Umeščanje novega, zmogljivejšega daljnovoda med Beričevim in Divačo v prostor se je izkazalo za izredno zahtevno, saj imata obe predlagani različici trase resne pomanjkljivosti, na katere opozarjajo tudi člani civilnih iniciativ. Čeprav so iz Elesa sporočili, da bodo projekt do nadaljnjega ustavili, ključna vprašanja ostajajo odprta. Daljnovod bo Eles prej ali pozneje moral dokončati, saj je eden od tako imenovanih projektov skupnega pomena za Evropsko unijo. To pomeni, da ni pomemben samo za domače gospodarstvo, ampak tudi za razvoj evropskega omrežja, je razvidno iz Elesovega strateškega načrta.
1
Zakaj je potrebna nadgradnja daljnovoda med Beričevim in Divačo?
Eles je na svoji spletni strani pojasnil, da je ta projekt potreben zaradi vztrajne rasti porabe električne energije in zaradi starosti obstoječega 220-kilovoltnega daljnovoda. Poleg tega bi gradnja novega, bolj zmogljivega daljnovoda uporabnikom iz zahodnega dela države zagotovila bolj zanesljivo preskrbo. »Porabniki v zahodnem delu so z osrednjim delom prenosnega omrežja manj zanesljivo povezani. Slednje se je potrdilo ob žledolomu na začetku leta 2014, ko so bili približno štiri mesece napajani prek Hrvaške,« na svoji spletni strani pojasnjuje Eles. Omenjeni projekt je tudi uvrščen med projekte skupnega pomena za Evropsko unijo.
2
Kaj se zgodi z obstoječimi daljnovodi po nadgradnji?
Beričevo in Divačo trenutno povezujeta en 220-kilovoltni daljnovod, ki vodi približno po predlagani severni trasi, in en 400-kilovoltni daljnovod, ki vodi približno po južni trasi. Če se država odloči za gradnjo novega zmogljivejšega daljnovoda po severni trasi, bo slednji le zamenjal obstoječega 220-kilovoltnega, na južni trasi pa ni sprememb. Če pa bi se država odločila za južno traso, bi novi daljnovod zgradili približno vzporedno z obstoječim. Eles pa bi sčasoma na severu odstranil dotrajani 220-kilovoltni daljnovod.
3
Skozi katere občine poteka južna in skozi katere severna trasa?
Severna trasa daljnovoda vodi skozi občine Dol pri Ljubljani, Ljubljana, Domžale, Trzin, Medvode, Dobrova - Polhov Gradec, Horjul, Vrhnika, Logatec, Postojna, Divača. Južna trasa vodi skozi občine Ljubljana, Dol pri Ljubljani, Škofljica, Ig, Brezovica, Cerknica, Postojna, Divača.
4
Kaj so prednosti severne trase?
Kot ugotavlja Eles, je severna trasa krajša od južne in tako nekoliko cenejša. Manj ji grozijo poplave, prečka manj območij varovane kulturne in naravne dediščine ter ima manjši vpliv na vodovarstvena območja. Eles je izpostavil, da bi severna trasa večinoma potekala po trasi obstoječega 220-kilovoltnega daljnovoda. Ker bi bil na severni trasi nov daljnovod ločen ob obstoječega 400-kilovoltnega daljnovoda, ki teče južno od Ljubljane, bi bila oskrba z elektriko bolj gotova, če bi katerega od njiju prizadel žled ali drugi lokalni vplivi.
5
Kaj so prednosti južne trase?
Po Elesovih ugotovitvah je največja prednost južne trase, da je v njeni bližini manj poseljenih območij kot ob severni trasi in da bi manj kazila podobo poseljenih območij. Poleg tega bi prizadela manj kmetijskih zemljišč in ribolovnih območij.
6
Kaj so slabosti severne trase?
Predstavniki civilne iniciative Zaščitimo otroke pred sevanjem opozarjajo, da je severna trasa v neposredni bližini spalnih naselij ter vrtcev in šol. Skrbi jih namreč, kakšen vpliv bi imelo elektromagnetno sevanje na zdravje ljudi, predvsem pa na zdravje otrok. Zaradi daljnovoda bi bila najbolj ogrožena naselja v občini Dobrova - Polhov Gradec in Vižmarje - Brod. Kot največjo slabost te rešitve je gosto poseljenost v bližini trase daljnovoda izpostavil tudi Eles.
7
Kaj so slabosti južne trase?
Člani civilne iniciative proti južni trasi opozarjajo, da bi združitev stare in predvidene trase 400-kilovoltnih daljnovodov na jugu bistveno poslabšala življenje tamkajšnjih prebivalcev, ker bi bilo elektromagnetno sevanje zgoščeno. Ker bi novi daljnovod stal ob obstoječem, bi bilo treba očistiti tudi dodatna zemljišča, kar bi po mnenju civilne iniciative dodatno degradiralo okolje. Izpostavili so tudi, da južna različica prečka krajinska parka Notranjski regijski park in Ljubljansko barje, kjer so tudi kolišča, ki so uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. V Elesu dodajajo, da je južna trasa nekoliko daljša. Ker bi tekla vzporedno z obstoječo traso 400-kilovoltnega daljnovoda, bi bila oba daljnovoda hkrati izpostavljena nepredvidenim dogodkom, kot je žled.
8
Katera različica je bolj sprejemljiva?
V študiji različic, ki je bila pripravljena maja 2015, je bila kot bolj sprejemljiva rešitev navedena severna različica trase. Vendar so na okoljskem ministrstvu poudarili, da študija različic še ni bila dokončana. Pojasnili so, da je dokument iz leta 2015 osnutek študije in je bil v internem pregledu ocenjen kot pomanjkljiv. Pri preučevanju, kje naj bi vodil novi daljnovod, so pripravljavci načrtov posamezna problematična območja dodatno preučili in iskali alternativne različice, kar pa nasprotovanja prebivalcev ni zmanjšalo.
9
Katero zakonodajo naj bi spremenili?
V Elesu in okoljskem ministrstvu smo želeli preveriti, katera zakonodaja naj bi se do odmrznitve tega projekta spremenila. Na ministrstvu so zagotovili, da investitor »ni nikoli izrazil pričakovanj o spremembi zakonodaje«. Na odgovor Elesa še čakamo, a glede na zapisano na njihovi spletni strani lahko sklepamo, da Eles pričakuje vsaj spremembo zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor. Člane iniciative proti južni trasi skrbi, ali bo šla sprememba zakonodaje v tej smeri, da se omogoči gradnja na južni trasi, čeprav je predstavnica ministrstva za okolje in prostor na sestanku 9. maja povedala, da gradnja tam niti teoretično ni mogoča. To izjavo potrjuje tudi objava na spletni strani iniciative za varstvo otrok pred sevanjem.
