Svojo kariero je gradila z ustanovitvijo in razvojem IEDC – Poslovne šole Bled, ki je postala ena najbolj inovativnih menedžerskih šol na svetu. Poudarja, da so mladi danes bolje pripravljeni kot nekoč, vendar potrebujejo več podpore pri razvoju ustvarjalnosti, odgovornega vodenja in soočanja s sodobnimi izzivi. Kot pomemben del izobraževanja izpostavlja vključevanje etike in umetnosti, ki po njenem mnenju prispevata k bolj celostnemu razumevanju vodenja. Tudi po upokojitvi ostaja aktivna na mednarodnem področju ter se posveča razvoju menedžerskega izobraževanja in izdaji svoje avtobiografije. Za pogovor je izbrala kavarno v Narodni galeriji, kjer vlada mir. »Sicer pa grem rada na kavo v kavarno Opera bar, Café Trieste, pa tudi k Slonu,« nam je zaupala med pogovorom.
Kako je prišlo do tega, da ste postali častna meščanka Ljubljane?
V življenju počnem tisto, v čemer čutim smisel in strast. Imela sem srečo, da sem bila povabljena, da ustanovim menedžersko šolo na Brdu pri Kranju, česar sem se lotila z veliko vnemo in pri tem projektu vztrajala celih štirideset let. IEDC je bila večkrat izbrana za eno najinovativnejših šol na svetu, zato sem dobila tudi vrsto mednarodnih priznanj. Tisto, ki ga dobiš doma, pa je zagotovo najdragocenejše.
Vam to priznanje, glede na to, da ste svojo kariero gradili na Bledu, morda pomeni še več?
Svojo kariero sem gradila v Ljubljani, na Brdu pri Kranju, nato pa zadnjih 25 let na Bledu. Seveda pa sem del svojega delovnega časa prepotovala po svetu, kjer sem se največ naučila. Šolala sem se na Ptujski Gori, v Majšperku, v Mariboru, Ljubljani, Parizu, Bostonu in še kje. Študij v Ljubljani mi je odprl mnoge poti v svet.
Praktično vso kariero ste delali v okolju, ki klišejsko pripada »moškemu svetu«. Kako ste se znašli?
V okolju, v katerem sem delala, je bilo vedno največ moških, ki so me pri mojem delu podpirali. Še sedaj je v menedžerskih šolah največ moških profesorjev, čeprav se zadeve spreminjajo. Mednarodne akreditacijske ustanove so namreč zaostrile kriterije in zahtevajo večjo prisotnost žensk v izobraževalnem procesu.
Nekoč ste dejali, da ženske premalo pomagamo druga drugi.
To je dejstvo, za katero obstajajo različne razlage.
Pred kratkim ste se upokojili, pa vendar izzivov za vas še vedno ni konec. S čim ste trenutno najbolj zaposleni?
Ravnokar je v ZDA izšla moja avtobiografija in v zvezi s tem je veliko dela. Še naprej sem predsednica združenja 200 menedžerskih šol CEEMAN, ki sem mu nameravam še bolj posvetiti. Cilj tega združenja je pomoč pri razvoju menedžerskih šol v manj razvitih državah. Na mednarodni akademiji (IMTA), ki jo imamo že 25 let, smo izobrazili skoraj 800 profesorjev menedžmenta in organizirali vrsto dogodkov, ki podpirajo razvoj menedžerskega izobraževanja.
Kot prva Slovenka ste bili sprejeti v Thinkers50 Hall of Fame. Gre za eno najprestižnejših svetovnih priznanj na področju menedžmenta in voditeljstva. Se lahko pri tem naveževa tudi na vašo šolo IEDC – Poslovno šolo Bled? Kaj vas je vodilo k ustanavljanju šole?
V svetu vedo za moje nenavadne iniciative pri razvoju IEDC in CEEMAN ter za delo, ki sem ga opravila pri ustanovitvi in razvoju PRME (organizacija Principi odgovornega razvoja menedžerskega izobraževanja), ki deluje v okviru UNGC. Iniciativa za ustanovitev poslovne šole IEDC ni bila moja, temveč je prišla od predsednika GZS Marka Bulca, ki je videl, da v Sloveniji in takrat še Jugoslaviji potrebujemo profesionalnost pri vodenju organizacij. V to in v bolj odgovorno vodenje sem verjela tudi jaz, zato sem to pobudo sprejela.
Kako vi vidite mlade danes – če jih primerjamo s prvimi leti delovanja vaše šole?
Mladi prihajajo danes v našo šolo veliko bolj pripravljeni, kar se tiče njihove izobrazbe, znanja angleščine in tudi ambicij. Moramo pa jim pomagati pri razvoju ustvarjalnosti, odgovornega vodenja in pri obvladovanju drugih izzivov sodobnega sveta.
Ste tudi inovatorka na področju menedžmentskega izobraževanja, v katero so vključeni umetnost in umetniški procesi, v učni načrt menedžmentskih programov ste vgradili tudi etični element. Zakaj je bilo oziroma zakaj je to potrebno pri bodočih menedžerjih?
IEDC je bila ena prvih šol na svetu, ki je umestila etiko v program izobraževanja menedžerjev. Prav tako smo videli, da lahko s predmetom o umetnosti in vodenju povzročimo, da študenti (to so že odrasli ljudje z minimalno tremi leti delovnih izkušenj – imajo pa jih navadno več) dobijo pri študiju več možnosti za razmislek, refleksijo, imaginacijo in tudi inspiracijo. Zame je bil vedno največji kompliment, ki sem ga dobila od študentov: da so doživeli notranjo transformacijo in da so po študiju gledali na vodenje in na življenje drugače ter da iščejo pri svojem delu humane rešitve v kaotičnem in nehumanem okolju.
Kaj si pripisujete kot največji dosežek? Tako na poslovnem kot na osebnem področju.
V osebnem življenju sem vesela, da prejemam od družine, prijateljev in sveta okoli sebe spoštovanje in zaupanje, na profesionalnem področju pa ravno tako. Sloveniji in vrsti drugih držav smo dali skoraj 6000 visoko izobraženih menedžerjev, ki so pripravljeni na različne izzive v svojih organizacijah in v družbi nasploh. NA IEDC se je doslej izobraževalo več kot 105 tisoč menedžerjev in menedžerk iz več kot 100 držav. Med 6000 menedžerji, ki jih omenjam, pa so podiplomci in diplomanti drugih daljših študijskih programov.
Ali z nekdanjimi študenti morda ohranjate stike? Kako gledate na njih?
IEDC je v stalnih stikih s svojimi diplomanti prek alumni klubov, ki obstajajo v sedemnajstih državah po svetu, tudi v Afriki in na Kitajskem. Predsednica slovenskega kluba je diplomantka EMBA Nina Stupan.
Na katere slovenske menedžerje,
ki so se izobraževali pri vas,
ste najbolj ponosni?
Čeprav je IEDC mednarodna šola, ima največ diplomantov v Sloveniji. Zato jih je zelo težko omeniti le nekaj. Nekateri med njimi vodijo podjetja, ki so jih sami ustanovili, kot na primer dr. Mark Pleško iz Cosylaba. Znane podjetnice so Nuša Pavlinjek Slavinec, direktorica ROTO Group, Lučka Klanšek, Jožica Rejec, bivša direktorica Domela. Blaž Brodnjak pa je uspešen predsednik NLB. Krka ima na primer na svojih vodilnih položajih več naših diplomantov, med katerimi izstopa dr. Aleš Rotar, član uprave in direktor razvoja in proizvodnje zdravil. V svetovalni panogi je znana direktorica BCG na Dunaju Melanie Seier Larsen, na Jesenicah pa vodita ugledno moderno jeklarsko podjetje Damatech zakonca Mateja in Darko Mikec – naša diplomanta EMBA. Jožek Gruškovnjak je zelo znan na področju umetne inteligence.
Če bi imeli moč izboljšati slovensko gospodarstvo – kaj bi najprej
spremenili?
Digitalizacija, digitalizacija! Na tem področju ne bi smeli zaostajati.
Imate hobije? Bo zdaj za
njih več časa?
Moj hobi je zanimanje za umetnost, predvsem likovno. Rada potujem z namenom, da si ogledam kako dobro razstavo ali gledališko predstavo ali grem na koncert. Imam pa vsekakor več časa tudi za sprehode, za soproga in za druženje s prijatelji. x