Zaradi skrb vzbujajočih podatkov o letni porabi plastičnih vrečk so se na Mestni občini Ljubljana odločili, da ukrepajo tam, kjer so te res zelo razširjene. Tik pred koncem leta, v katerem se je Ljubljana ponašala kot zelena prestolnica Evrope, so tako v javnem podjetju Ljubljanska parkirišča in tržnice (LPT) napovedali boj proti okolju škodljivim plastičnim vrečkam na vseh tržnicah v njihovem upravljanju.
»Vrečke iz koruznega škroba v nasprotju s plastičnimi vrečkami ne bodo obremenjevale okolja. Želimo, da se konča dojemanje plastike kot neškodljivega in poceni blaga,« je oznanila direktorica Mateja Duhovnik, ko so decembra kupili in razdelili več kot 120.000 biološko razgradljivih vrečk, ki imajo to prednost, da skupaj z vsebino razpadejo v kompost.
Za promocijo okolju prijazne alternative v okviru kampanje Nisem večna, sem pa zato manj tečna so vrečke branjevcem in branjevkam predali brezplačno. Že februarja pa naj bi jim jih kar LPT ponudil tudi v odkup, saj naj bi z naročilom večjih količin dosegli ugodnejše cene. A kljub ambicioznosti na napovedani boj niso bili pripravljeni. Vzeli so si več mesecev za izvedbo javnega naročila in šele prejšnji teden so vrečke iz koruznega škroba dali v prodajo.
Težava je v ceni
»Ali so prišle?! Jaz sem jih čakal, spraševal, hotel sem jih kupiti, zdaj pa sem ravno kupil te plastične,« je odgovoril eden izmed branjevcev na osrednji ljubljanski tržnici, ki dela še po starem načinu. Solato zavija v papir, sadike prodaja brez plastičnih lončkov, a vseeno zaradi praktičnih razlogov in povpraševanja nekaterih kupcev uporablja tudi vrečke.
Njegov sosed je na drugi strani že prešel na papirnate vrečke, a tako kot drugi na koncu kupljeno strankam naloži v plastične, kadar to želijo oziroma kadar na njegovi stojnici nakupijo več dobrot. Napovedana sprememba mu ni pogodu, pa tudi sicer branjevci in branjevke ukrepa niso dobro sprejeli. O tem neradi javno govorijo, a vseeno smo slišali kritike, da je vrečke iz koruznega škroba težko razpreti, da so preveč upogljive, največji problem pa seveda vidijo v ceni. »So absolutno predrage, že te nas kar nekaj stanejo. Stranke imajo najraje, da jim damo vsako stvar v drugo vrečko,« je bila kratka starejša ženica, medtem ko njena soseda ni skrivala mnenja, da bo nekdo z novimi vrečkami lepo zaslužil.
Namestnik direktorice LPT Geza Horvat na to odgovarja, da najemniki in najemnice nimajo nobene obveznosti, da biološko razgradljive vrečke kupijo v njihovih prostorih. Okolju prijazne vrečke si lahko priskrbijo na svoj način, paziti morajo samo, da so na njih odtisnjeni ustrezni certifikati. Lahko se odločijo za papirnate, plastičnih vrečk, ki za razgradnjo v naravi potrebujejo tudi več sto let, pa ne želijo ne na odprti ne v pokriti tržnici. »Pričakovali smo odpor, ampak vztrajali bomo, da na ljubljanskih tržnicah klasičnih PVC-vrečk s prihodnjim letom ne bo več. To je naša dolgoročna usmeritev, ki bo tudi v novih pogodbah.«
Peresno lahke vrečke
Horvat verjame, da vrečke ponujajo najugodneje na trgu, saj tudi že zaznavajo povpraševanje zanje zunaj tržnic. Velike nosilne vrečke, ki prenesejo šest kilogramov, ponujajo po 15 centov (vključno z DDV), štirikrat več pa so v prvem krogu naročili malih vrečk z nosilnostjo tri kilograme, za katere so postavili ceno štiri cente. »Odločitev, ali bodo podražili svoje pridelke ali pa bodo vrečke neposredno zaračunavali strankam, je povsem njihova,« je še poudaril Horvat, ki je razočaran nad dosedanjim odzivom.
Tudi mi smo njihove biološko razgradljive vrečke zasledili le pri cvetličarjih, medtem ko so drugi vztrajali pri plastičnih vrečkah, ki jih kupujejo po cent ali dva. »Zdaj teh ne bomo vrgli stran, seveda bomo porabili še stare zaloge,« je iskreno povedal eden izmed moških predstavnikov, še zgovornejši pa so priznali, da je slabost novih vrečk tudi ta, da na tehtnici ne dodajo nič.
Namestnik direktorice zagotavlja, da so vrečke kakovostne. Preverili so jih in odlično so se izkazale tudi pri nakupu kislega zelja. Seveda pa se jih polnih ne sme postaviti v hladilnik za več dni, saj začnejo hitro razpadati. V LPT branjevcem in branjevkam svetujejo, da jih kupujejo sproti, vsekakor pa verjamejo, da jih bodo potrebovali manj kot plastičnih vrečk. Tudi zato, ker računajo, da bodo ljudje še bolj množično tržnice obiskovali s svojimi vrečkami, košarami, torbami, embalažo…
