Po več desetletjih, v katerih je bil eden najpomembnejših slovenskih gradov potreben temeljite obnove, je grad Turjak znova odprl vrata obiskovalcem. Obsežna prenova je trajala približno štiri leta in je poleg konservatorsko-restavratorskih ter gradbeno-obrtniških posegov prinesla tudi nove vsebine. Grad bo po novem poleg muzejske dejavnosti ponujal turistične namestitve, med drugim tudi prostore za skupine otrok.
Zadnja večja prenova gradu je bila izvedena pred več kot 80 leti, zato je bila njegova obnova zahtevna tako z vidika ohranjanja kulturne dediščine kot zagotavljanja pogojev za njegovo nadaljnjo uporabo. Grad Turjak je spomenik državnega pomena, njegova prenova pa sodi med največje projekte obnove kulturne dediščine, ki jih trenutno vodi ministrstvo za kulturo.
Evropska sredstva za obnovo kulturne dediščine
Pomemben del sredstev za obnovo je Slovenija pridobila iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost. Predstavnica evropske komisije Jerneja Jug je ob odprtju poudarila, da je bil grad Turjak približno 75-odstotno sofinanciran iz tega mehanizma, kar je znašalo okoli deset milijonov evrov. Kot je dejala, so prav takšni projekti konkreten prikaz, kaj evropska sredstva pomenijo v lokalnem okolju.
V okviru načrta za okrevanje in odpornost je bilo po njenih besedah za obnovo 17 kulturnih spomenikov namenjenih 42 milijonov evrov, med njimi pa je pet spomenikov državnega pomena. Poleg Turjaka je med njimi omenila še grad Negova, Črnomelj in projekte v Vrbi, povezane s Prešernovo domačijo.
Obnova Turjaka je del širšega projekta, ki ga je ministrstvo za kulturo zasnovalo že leta 2020, v času epidemije covida-19. Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc je spomnila, da je Evropska unija takrat vzpostavila mehanizem za okrevanje in odpornost, s katerim je državam članicam omogočila sredstva za okrevanje gospodarstva in družbe po pandemiji.
Od gradov do turističnih destinacij
Na ministrstvu so se ob pripravi načrta odločili, da del evropskih sredstev namenijo tudi obnovi gradov in drugih objektov kulturne dediščine. Fridl-Jarčeva je poudarila, da Slovenija premore številne gradove, ki pričajo o bogati zgodovini, vendar so mnogi med njimi še vedno potrebni obnove.
Projekt so zasnovali tudi z namenom razvoja turizma zunaj največjih turističnih središč. V okviru tako imenovane grajske transverzale so bili med drugim predvideni projekti na gradovih Viltuš, Negova, Dornava in Turjak. Cilj je bil obiskovalce usmeriti tudi v manjše in bolj oddaljene kraje ter kulturno dediščino povezati z novimi turističnimi vsebinami. »Zasnovali smo ta projekt kot grajsko transverzalo, obnova pa bi nekako obsegala gradove Viltuš, Negova, Dornava in Turjak,« je ob odprtju povedala ministrica. Prenova Turjaka je potekala v času, ko se izteka izvajanje evropskega načrta za okrevanje in odpornost. Jerneja Jug je opozorila, da je bil mehanizem od začetka povezan z zelo strogim časovnim okvirom, saj morajo biti projekti končani do konca avgusta 2026.
Po njenih besedah je Slovenija na dobri poti, da uspešno počrpa razpoložljiva sredstva. V okviru načrta sta državi na voljo približno dve milijardi evrov, od katerih je približno tri četrtine nepovratnih sredstev. »Načrt za okrevanje in odpornost ni načrt vlade, je načrt države,« je poudarila in ob tem izpostavila kontinuiteto projekta skozi različne vlade.
Zahtevna statična sanacija in nova vsebina prostorov
Pomembno vlogo pri prenovi so imeli projektanti, med njimi arhitektka Teja Savelli. Prenova je prvič obsegala tudi širšo funkcionalno obnovo posameznih delov grajskega kompleksa, vključno s palačo, bastijo in pristavami. Prenovljeni so bili tudi prostori nekdanje jahalnice, kjer je zdaj urejen nastanitveni obrat za skupine otrok. Pri obnovi je bilo eno ključnih vodil ohranjanje čim več originalne grajske substance. Savellijeva je poudarila, da so se pri posegih skušali čim bolj izogniti destruktivnim rešitvam in ohraniti zgodovinske elemente v njihovem obstoječem stanju.
»Skozi prenovo nas je vedno vodilo načelo, da poskušamo originalno substanco čim bolj ohraniti v obstoječem stanju in da se vanjo čim bolj nedestruktivno posega,« je povedala. Med največjimi izzivi prenove je bila po njenih besedah statična sanacija gradu, ki je zahtevala veliko tehničnega in strokovnega premisleka.
Projekt obnove je bil načrtovan leta 2022, obnovitvena dela pa so stekla konec leta 2024. Za izvajalca je bila izbrana družba Lesnina MG Oprema. Dela so obsegala zahtevne konservatorsko-restavratorske in gradbeno-obrtniške posege, katerih cilj je zagotoviti trajnostno in dolgoročno uporabo enega najpomembnejših spomenikov slovenske kulturne dediščine.
Pri obnovi sodelovalo 170 ljudi
Vodja projekta prenove gradu na ministrstvu za kulturo Veronika Leskovšek je ob odprtju poudarila obseg in zahtevnost projekta. Pri obnovi je sodelovalo približno 170 ljudi, od projektantov in konservatorjev do izvajalcev in drugih strokovnjakov. »V petih letih od začetka prenove nam je uspelo praktično nemogoče in zelo sem vesela, da je ekipa 170 ljudi čutila in delala kot eno,« je povedala.
Grad je prve obiskovalce sprejel že na dan odprtja, od petka do nedelje pa bo za turistične oglede odprt med 10. in 17. uro. V tem obdobju bo vstop za obiskovalce brezplačen, ogledi pa bodo sprva potekali pod vodstvom predstavnikov, ki so sodelovali pri projektu prenove.
