Prenova ene najpomembnejših slovenskih arhitekturnih mojstrovin, ki je vpisana na seznam svetovne dediščine Unesca, je poseben zalogaj, saj mora biti izpeljana celostno, strokovno utemeljeno in skladno s kriteriji Unesca za svetovno dediščino. Iz NUK so sporočili, da so raziskavo začeli po tem, ko so v zadnjem obdobju zaznali pospešeno propadanje nekaterih fasadnih elementov in posamezne odlome materiala, in to kljub lanski intervencijski sanaciji najbolj poškodovanih delov fasade. Kot začasen ukrep so na najbolj izpostavljenih mestih že namestili lovilne mreže, ki bodo na stavbi ostale vse do izvedbe celovite prenove.
»Interdisciplinarne ekipe strokovnjakov zdaj analizirajo vzroke za propadanje betonskih, opečnatih in kamnitih elementov ter materiale in konstrukcijske rešitve, da bi pripravile natančno strokovno podlago za celovito obnovo fasade s čim manjšim vplivom na prvotno materialno substanco,« so pojasnili v NUK in dodali, da bo osnova zasnovana tako, da se bo čim bolj približala Plečnikovim izvirnim materialom in postopkom. Zaradi trajnosti in zahtev konserviranja bodo ponekod morali poseči tudi po sodobnih rešitvah.
Eden najzahtevnejših konservatorskih projektov
V NUK so spomnili, da je Plečnik fasado knjižnice zasnoval kot izjemno kombinacijo kamna, opeke in betonskih prefabrikatov, ustvarjenih z mojstrskimi tehnikami svojega časa. »Zaradi te izvirne zasnove je obnova eden najzahtevnejših konservatorskih projektov v Sloveniji. Postopek zahteva napredne diagnostične metode, razvoj kompatibilnih materialov in ponovno razumevanje nekdanjih obrtnih postopkov. Propadanje betonskih elementov je ponekod že napredovalo, zato je potrebna natančna in konservatorsko občutljiva intervencija,« so pojasnili.
»Zaradi vidnih poškodb in napredujočih degradacijskih procesov, zlasti v betonu, se v NUK srečujemo s situacijo, ki je v slovenskem prostoru doslej še nismo poznali,« so poudarili na ZAG, kjer v sodelovanju z ZVKDS trenutno preučujejo sestavo in zgradbo fasadnih elementov, da bi natančno razumeli vzroke propadanja. Na podlagi tega bodo razvili prilagojene rešitve. Težave dodatno povzroča pomanjkanje izvornih načrtov in podatkov o konstrukciji stavbe.
Sredstva je težko zagotoviti
Če bodo raziskave potrdile ustrezne lastnosti recikliranega betonskega agregata, bo ta uporabljen pri izdelavi novih strešnikov. To bi bil prvi primer krožnega gospodarstva pri obnovi kulturne dediščine v Sloveniji in pomemben korak pri sanaciji prek Unesca zaščitene Plečnikove arhitekture, so povedali na ZAG.
Konec preteklega leta je NUK na podlagi poročila o tehničnih specifikacijah intervencijskih posegov, ki ga je pripravil ZAG, izvedel nujno intervencijo in odstranil posamezne nestabilne dele fasade. V tem času so namestili začasno zaščitno mrežo ali lovilni oder, ki pa bo tam ostal do izvedbe celovite sanacije, predvidoma do leta 2027. Za prenovo fasade namreč še niso zagotovili ustreznih finančnih sredstev. »Redno vzdrževanje kulturne dediščine, s periodičnim izvajanjem monitoringa stanja in vzdrževalnih del, je ključno za njeno ohranjanje, vendar so sredstva za ta namen pogosto prenizka,« so opozorili na ZVKDS. Raziskava bo predvidoma zaključena do junija prihodnje leto, njeni izsledki pa bodo podlaga za projektno dokumentacijo in pridobitev financiranja.