Andreja Erjavec je bila z mesta načelnice Upravne enote Ljubljana razrešena 12. junija 2024 po manj kot letu dni na funkciji. Kot je pojasnila, je bilo to v času stavke zaposlenih, ne ve pa, ali je bila stavka predmet razrešitve.
Kot je dejala, ji vzroka za razrešitev niso povedali. »Povabili so me na sestanek na ministrstvo za javno upravo in povedali, naj podpišem sklep o razrešitvi. Ko sem vprašala, zakaj, so mi povedali, da se je tako odločil minister brez razloga, ker ima po zakonu to možnost,« je pojasnila.
O tem, ali je bila razrešitev kakor koli povezana s postopkom izdaje gradbenega dovoljenja za projekt kanal C0, ni želela ugibati. Kot je pojasnila, je bilo gradbeno dovoljenje izdano eno leto po njeni razrešitvi.
»Prepričana sem, da je uradnica, ki je vodila postopek, tega vodila strokovno in po predpisih, kaj se je dogajalo vmes, pa mi ni znano,« je pojasnila in poudarila, da z »nobenim dejanjem ali besedo« ni vplivala na delo uradnice. Poudarila je, da se s kanalom C0 ni ukvarjala, ker je uradnici popolnoma zaupala.
Priznala je, da so vprašanja o tem, v kateri fazi je postopek izdaje gradbenega dovoljenja, prihajala z več strani, tudi z drugih občin, ki so vpletene v projekt, ne samo s strani ljubljanske občine. »A jaz tega nisem dojemala kot pritisk. Moje edino navodilo uradnici je bilo, naj s postopkom ne hiti in naj pazi, da bo vse pravilno izvedeno,« je povedala.
Komisija je danes zaslišala tudi odvetnika več lastnikov zemljišč ob trasi kanala C0 in okoljske organizacije Alpe Adria Green Klemna Goloba. Žalosti ga, da na nevarnosti kanala C0 opozarjajo in se izpostavljajo zgolj Alpe Adria Green in posamezni lastniki zemljišč.
V preteklosti so se po njegovih besedah ob številnih vprašanjih izpostavljale različne organizacije, tokrat, ko gre za vprašanje pravice do pitne vode, pa vlada »nenavadna tišina«.
Posledice kanala C0 bi bile lahko po njegovi oceni grozljive. Najbolj problematičen je po njegovih besedah sklep Agencije RS za okolje (Arso) iz leta 2016, s katerim se je, kot je dejal, vse tudi začelo.
»To je sklep, ki je bil izdan v pičlih sedmih dneh, pri čemer je treba upoštevati, da je bil vmes vikend. Ugotavlja, da za tak gromozanski projekt ni treba opraviti nobene presoje vplivov na okolje. Šlo je za ekspresno odločitev,« je poudaril.
Po Golobovih pojasnilih je vrhovno sodišče leta 2022 določeni stranki podelilo pravico, da zoper sporni sklep iz leta 2016 vloži pritožbo. Vrhovno sodišče je tudi dovolilo, da se vloži pritožba zoper sklep iz leta 2015, ki podobno govori, da presoja vplivov na okolje ni potrebna za ta projekt. Ta dva sklepa po Golobovih besedah še danes nista pravnomočna.
»Prepričan sem, da bo pravici zadoščeno, da bo na sodišču odločeno tako, kot mora biti. Imamo vrhovne sodnike, verjamem, da bo vsak, ki bo zadevo vzel v roke, videl, kaj vse je narobe. Sodstvo nas za zdaj v nobeni fazi ni pustilo na cedilu in je videlo nepravilnosti, ki smo jih ves čas izpostavljali,« je dejal.
Na današnjo sejo je bil kot priča povabljen tudi predsednik vlade Robert Golob, a se je opravičil. Komisija ga bo predvidoma zaslišala v petek, je pojasnila njena predsednica Anja Bah Žibert (SDS).
Komisija od leta 2023 ugotavlja politično in drugo odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma političnega vmešavanja v gradnjo javnega povezovalnega kanala C0 na območju vodonosnika Ljubljanskega polja in suma, da so oziroma so bili postopki pri tem vodeni nepregledno, nezakonito in z izigravanjem zakonodaje.
Kanal C0 bo povezal kanalizacijska sistema Medvod in Vodic z osrednjo ljubljansko čistilno napravo in je del 111 milijonov evrov vrednega projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljansko polje, za katerega je Slovenija prejela tudi evropska sredstva in bi moral biti končan do leta 2021. A pri gradnji se zapleta, saj naj bi bil sporen z vidika zaščite pitne vode na območju vodonosnika.