Ljubljana je konec junija gostila prvo mednarodno strokovno konferenco Tolmačenje za osebe z gluhoslepoto, na kateri je bil sprejet Ljubljanski memorandum 2026 – prvi mednarodni dokument, ki jezik gluhoslepih prepoznava in priznava kot samostojni jezik. Sprejem memoranduma pomeni pomemben mejnik pri razvoju komunikacijske dostopnosti in uresničevanju človekovih pravic oseb z gluhoslepoto.
Konferenca je potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednice Nataše Pirc Musar. Organizirali sta jo Združenje tolmačev gluhoslepim Slovenije TAKTIL in Združenje gluhoslepih Slovenije DLAN, na njej pa so sodelovali strokovnjaki, raziskovalci, tolmači in predstavniki organizacij iz dvanajstih držav.
Slovenija kot zgled
S sprejetjem memoranduma je Slovenija mednarodni skupnosti poslala jasno sporočilo o pomenu jezika gluhoslepih in dostopne komunikacije. Hkrati je potrdila svojo vodilno vlogo na tem področju, saj je doslej edina država, ki je jezik gluhoslepih priznala in njegovo varstvo zapisala v ustavo.
Dokument poudarja, da je gluhoslepota samostojna invalidnost, ločena od gluhote in slepote. Prav komunikacija predstavlja eno največjih življenjskih ovir za osebe z gluhoslepoto, zato memorandum izpostavlja pomen razvoja jezika gluhoslepih, dostopnega tolmačenja ter enakovrednega vključevanja v družbo. Osrednje vodilo memoranduma povzema trditev: »Ko priznamo jezik, priznamo človeka.«
V ospredju človek in pravica do sporazumevanja
Ljubljanski memorandum med ključnimi izhodišči poudarja, da mora biti v središču vseh strokovnih prizadevanj oseba z gluhoslepoto, njeno dostojanstvo, pravica do samoodločanja, zasebnosti in enakovrednega sodelovanja v družbi. Dokument hkrati opredeljuje tolmačenje za osebe z gluhoslepoto kot samostojno strokovno področje, ki zahteva ustrezno izobraževanje, jasno določene kompetence, visoke etične standarde in stalni strokovni razvoj. Poseben poudarek namenja tudi raziskovanju jezika gluhoslepih, razvoju komunikacijskih pristopov, interdisciplinarnemu sodelovanju in aktivni vlogi oseb z gluhoslepoto pri oblikovanju strokovnih standardov in prihodnjih politik.
Udeleženci konference so ob sprejetju memoranduma izrazili pripravljenost za nadaljnje mednarodno povezovanje, izmenjavo znanja in razvoj skupnih strokovnih standardov. Prepričani so, da lahko le s sodelovanjem in vključevanjem oseb z gluhoslepoto nastane bolj vključujoča družba, v kateri bodo lahko uporabljale svoj jezik in enakovredno sodelovale na vseh področjih življenja.
Ljubljanski memorandum 2026 tako predstavlja pomembno izhodišče za nadaljnji razvoj področja tolmačenja za osebe z gluhoslepoto in spodbuja države, da komunikacijsko dostopnost in jezikovne pravice prepoznajo kot temeljne človekove pravice.