Junija 1969 je Dnevnik poročal, da je bilo mogoče kupiti zlatnike in srebrnike, ki jih je na trg prvič po drugi svetovni vojni poslala Narodna banka Jugoslavije. Na kovancih so bile podobe Tita na eni in Jajca na drugi strani, prodajali pa so jih posamezno ali celotno zbirko v »okusno napravljenem kovčku, ki je prava poslastica za numizmatike«. Cena zbirke je bila 6346 din. Za primerjavo – cena Dnevnika je bila takrat 50 par. Naprodaj je bilo 10.000 kolekcij zlatnikov in 100.000 kompletov srebrnikov, za kar so porabili 2800 kilogramov zlata in 2900 kilogramov srebra, skovali pa so jih v italijanskem Arezzu. Več kot polovico kovancev so prodajali v tujini, le manjši del v domovini, zanimivo pa je, da je bilo tu kupljene kovance prepovedano izvoziti. Narodna banka si je po navedbah pisca obetala 35 milijonov dinarjev dobička, ki bi ga »federacija porabila za financiranje socialnih in kulturno-prosvetnih ciljev«. Bankirji pa so bili malce razočarani, saj je bilo »zanimanje za jubilejne kovance mnogo manjše, kot so pričakovali. Del ljudi se je omejilo le na: prišel, videl, odšel.« mah

Priporočamo