Pustna sobota je za Jadranko Pavlović iz Lutkovnega gledališča Ljubljana (LGL) že tradicionalno delovni dan. Tudi današnja se je zanjo začela že zgodaj, ob 7. uri, končala pa se ne bo pred večerom. Šele takrat si bo lahko oddahnila. Jadranka Pavlović je namreč ena od tistih, ki so zadolženi, da osrednja pustna prireditev v Ljubljani Zmajev karneval poteka brez zapletov in da so na koncu zadovoljni tako obiskovalci kot sodelujoči.
Še vedno so presenečenja
Danes bo v približno dve uri trajajoči povorki z ogromnim zelenim zmajem na čelu korakalo približno osemsto udeležencev. Med njimi bo že tradicionalno največ otrok. Predstavilo se bo namreč kar osemnajst skupin iz ljubljanskih šol in vrtcev, pa številne skupinske maske, ki jih pripravljajo različna turistična in pustna društva, manjkali ne bodo niti etnografski liki slovenskih pokrajin, kot so orači, pokači in kurenti. Jadranka Pavlović je tista, ki na pustno soboto zjutraj sprejme udeležence in poskrbi, da se razvrstijo v povorko, da so kostumi pravočasno in brezhibno pripravljeni, nato pa bedi nad organizacijo in potekom dogajanja na prireditvenem prostoru, hkrati pa je tudi tista, ki so je skupine maškar na Kongresnem trgu, kjer se Zmajev karneval zaključi, najbrž najbolj vesele. Tam jih namreč pričaka s pijačo, sendviči in nepogrešljivim pustnim posladkom – krofi.
Leta 1985 se je Pavlovićeva v Lutkovnem gledališču Ljubljana zaposlila kot garderoberka. To je še danes njena prva naloga, čeprav se je s časom seznam obveznosti podaljšal. »Ni bilo toliko dela, zato sem dobila dodatne obveznosti. Sem pa tudi taka, da mi ni težko poprijeti za delo,« se spominja začetkov. Ob Zmajevem karnevalu tako zdaj med drugim skrbi tudi za nemoten potek Miklavževega sprevoda, ki se v času veselega decembra z grajskega griča spusti z vzpenjačo, nato pa v futurističnem vozilu nadaljuje pot do Prešernovega trga. Med drugim je zadolžena, da poskrbi za kostume in masko angelčkov in hudičkov v sprevodu.
Pozna skorajda vsak kostum
»Delo v gledališču ni nikoli dolgočasno, sploh v lutkovnem, kjer si obkrožen z otroki. Gledališče ima svoj čar, tukaj je posebna energija,« da vedeti, da ima svoje delovno okolje rada. V organizacijski ekipi Zmajevega karnevala, ki poteka pod okriljem Lutkovnega gledališča Ljubljana, sodeluje že od vsega začetka. Pustna povorka je pod tem imenom po ljubljanskih ulicah prvič krenila leta 2012, čeprav ima pustovanje v Ljubljani neprimerno daljšo zgodovino. O obhodih našemljencev po mestu je denimo jezuitski kronist poročal že leta 1631, v drugi polovici 19. stoletja pa se je v mestu odvijal »velikomestni pustni korzo«. Po drugi svetovni vojni so se pustne maske na mestnih ulicah pojavljaje občasno, pustni karneval pa je v Ljubljani ponovno zaživel nekaj let po osamosvojitvi.
Od začetka Zmajevega karnevala do danes se je, pripoveduje Pavlovićeva, precej spremenilo. »Imamo izkušnje, zato je lažje in bolj sproščeno, kot je bilo prvič. Pred leti tudi ni sodelovalo toliko skupin iz vrtcev in šol, pač pa so v sprevodu prevladovali študenti in zaposleni v gledališču,« pove garderoberka, a hkrati prizna, da jih kljub izkušnjam še vedno kaj preseneti. »Do zadnjega trenutka ne veš, koliko ljudi bo prišlo,« se zasmeje. Zmajev karneval je namreč prireditev, ki ob dobrem načrtovanju zahteva tudi veliko improvizacije in iznajdljivosti, razlaga sogovornica, obdana s pisanimi gledališkimi kostumi, ki skrbno pripravljeni v vedno živahnem zaodrju gledališča že čakajo na pustno soboto.
V zakulisju karnevala
Pavlovićeva pozna preteklost skorajda vsakega kostuma. Roza obleko z bleščicami je imela Zvezdica Zaspanka, rdeče krilce je iz predstave o Rdeči kapici, pisana oblačila za klovne so bila sešita posebej za pustni karneval, našteva. Njej najljubši del karnevala so sicer skupinske maske, v katere se našemijo otroci. Iz preteklih let so se ji v spomin še posebej vtisnile Pike Nogavičke in ljubljanski zmajčki. »Vidiš, koliko truda je bilo vloženega v izdelavo kostumov, stojiš in gledaš,« ne skriva navdušenja.
Da je energična garderoberka tista, ki najbolje pozna zakulisje Zmajevega karnevala, se strinjajo tudi njeni sodelavci. Ob vprašanju, ali bi Zmajev karneval sploh lahko izpeljali brez nje, skromno zamahne z roko, da bi naloge pač prevzel kdo drug. Organizacijska ekipa sicer šteje od pet do šest stalnih članov, a bliže ko je Zmajev karneval, več dodatnih parov rok poprime za delo. Organizatorji prireditev, kot so pustne povorke, namreč dobro vedo, da morajo ob pripravi tovrstnih dogodkov predvsem pričakovati nepričakovano. Nemalokrat se namreč zgodi, da kakšna skupina zamuja, da se povorka po mestu vije prepočasi ali da se pretrga in da se »izgubi« kak kos kostuma. »Včasih smo uporabljali tudi starejše kostume in zgodilo se je, da je enemu od študentov odpadla peta na čevlju in je predčasno zapustil povorko. Zdaj uporabljamo novejše kostume, pazimo pa tudi, da so praktični za hojo in da ravno prav zakrivajo oziroma odkrivajo,« se ene od anekdot v smehu spominja Pavlovićeva.
Sama se ne maskira, pustni čas povezuje predvsem s službo. Priprave na Zmajev karneval se v Lutkovnem gledališču sicer začnejo že jeseni, ko organizirajo delavnice za izdelavo kostumov, bolj intenzivne pa dobra dva tedna pred pustno soboto. Kljub izkušnjam Pavlovićeva še vedno občuti prijetno vznemirjenje. »Potem moramo še po ene kostume,« hiti razlagati, ko sedimo v manjši garderobi v zaodrju Lutkovnega gledališča, le nekaj dni pred začetkom karnevala. Da so priprave v polnem teku, je razkrival tudi velik zmaj, »parkiran« pred gledališčem na Krekovem trgu. »Veselim se, to je zdaj že tradicija,« Pavlovićeva pogled usmeri proti soboti. In čeprav je del Zmajevega karnevala od vsega začetka, si pustne povorke še nikoli ni ogledala v celoti. »Tudi Miklavževega sprevoda ne. Tako je, če si organizator,« zaključi.
