Marko Lotrič, predsednik državnega sveta in koalicijske stranke Fokus, je pred kratkim zatrjeval, da bo treba prihranke, s katerimi bi kompenzirali izpad prihodkov zaradi ukrepov iz trenutno sicer zadržanega interventnega zakona, iskati tudi v pokojninskem sistemu. Kot je ocenil za Dnevnik, bi ga bilo s ciljem večje preglednosti in pravičnosti treba očistiti »privilegiranih« pokojnin in pokojninam podobnih prejemkov, ki niso neposredno vezani na individualna vplačila zavarovancev v pokojninsko blagajno oziroma na polno delovno dobo in prispevke iz dela.
Manj kot mesec pozneje so v državnem svetu spisali in v parlamentarno proceduro poslali predlog novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je v nasprotju z zgornjo logiko, da naj bi pravice temeljile na vplačanih prispevkih.
Predlagajo namreč, da bi letni in zimski dodatek izplačali tudi uživalcem pokojnin, ki so bili pretežni del zavarovanja zavarovani za ožji obseg pravic, in uživalcem pokojnin, odmerjenih po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov. Kot izhaja iz obrazložitve, želijo s tem izboljšati njihovo socialno varnost oziroma blažiti socialne stiske, saj gre za ekonomsko ranljivo skupino prebivalcev, in preprečiti »diskriminatorno obravnavo«. Gre sicer za majhno skupino, skupno manj kot 3800 oseb, zato tudi strošek za državni proračun, ki bi moral Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) zagotoviti dodatna sredstva, ne bi bil visok. V letu 2026 ga ocenjujejo na približno 2,4 milijona evrov.
V primeru omenjene skupine uživalcev bi torej solidarnost v sistemu širili, medtem ko na drugi strani napovedujejo oženje, v čemer poznavalci sistema prepoznavajo določeno nekonsistentnost oziroma dvojna merila. Povrhu vsega predlagajo, da bi novelo sprejeli po skrajšanem postopku.
Prispevek od nižjih osnov pomeni manj pravic
Na ZPIZ, ki ga vodi Marijan Papež, predlogu nasprotujejo, saj ni v skladu s temeljnim konceptom pokojninskega in invalidskega zavarovanja, da so pravice odraz plačanih prispevkov. »Že desetletja velja jasno načelo, da plačevanje prispevkov od nižjih osnov pomeni tudi ustrezno omejen obseg pravic ter nižjo stopnjo socialne varnosti.« Kot izpostavljajo, so zavarovanci (za ožji obseg) plačevali prispevek od precej nižjih osnov kot zavarovanci, ki so plačevali prispevke za širši obseg pravic. Za leto 2026 je, za ponazoritev, prispevek zavarovancev za ožji obseg pravic od 1,7- do 3,2-krat nižji od prispevka zavarovancev za širši obseg pravic.
Glede uživalcev pokojnin po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov pa na ZPIZ pojasnjujejo, da niso bili vključeni v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ampak v popolnoma svoj sistem, ki ga je zagotavljal omenjeni zakon. »Navedeni sistem je upravičencem zagotavljal le pravico do pokojnine in nobenih drugih pravic, zato je popolnoma v nasprotju s sistemom, da se jim bo priznalo pravico, ki ni bila predvidena z zakonom o starostnem zavarovanju kmetov, in to vrsto let po tem, ko ta sistem niti ne obstaja več.«
Zavod zato ocenjuje, da bi bilo širjenje pravic, kot ga določa predlog zakona, nesistemsko in v nasprotju z dosedanjo logiko pokojninskega sistema. Če bo zakonski predlog vseeno nadaljeval pot do sprejetja, pa predlagajo bolj omejeno rešitev – bodisi le zimski dodatek ali pa letni dodatek v najnižjem znesku skupaj z zimskim dodatkom, pri čemer naj se upošteva tudi sorazmernost pri tistih, ki prejemajo del pokojnine po mednarodnih pogodbah.
Socialne stiske se ne rešujejo v pokojninskem sistemu
Zadržani so tudi na ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport, pod okriljem katerega je po novem področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Kot poudarjajo, razumejo socialni položaj oseb, ki so bile v preteklosti vključene v zavarovanje za ožji obseg pravic, vendar morajo na drugi strani pri presoji predloga upoštevati tudi temeljna načela pokojninskega sistema, zlasti povezavo med obsegom vplačanih prispevkov in obsegom pridobljenih pravic. »Socialne stiske je treba primarno reševati z ukrepi socialne politike, ki so namenjeni najranljivejšim skupinam prebivalstva, ne pa z naknadnim spreminjanjem zgodovinsko vzpostavljenih zavarovalnih razmerij.« Zato podpirajo nadaljnji razmislek o položaju teh oseb, hkrati pa ocenjujejo, da predlagana rešitev odpira pomembna sistemska vprašanja glede enotnosti in vzdržnosti pokojninskega sistema.
Zmeda: solidarnost bi enkrat širili, drugič ukinili
Tudi Aljoša Čeč, generalni sekretar Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, sicer predstavnik sindikatov v svetu ZPIZ, se strinja, da gre za parcialni poseg, ki je v koristi manjše skupine. Ker gre za ranljivo skupino z nizkimi dohodki, ki bi ji ta sprememba izboljšala socialni položaj, ji je, kot priznava, po eni strani težko nasprotovati. Po drugi strani pa gre za vsebinsko širjenje pravic, ki niso pokrite z vplačili v preteklosti, kar je v nasprotju s prizadevanji za povečanje povezanosti vplačil in izplačil iz pokojninske blagajne, oziroma, drugače povedano, za širjenje solidarnosti v sistemu.
Čeč opozarja, da je sprememba tudi v nasprotju z ukrepi v nedavno sprejetem, a še neuveljavljenem zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, v katerem se je med drugim bistveno poseglo oziroma celo ukinilo solidarnost med zavarovanci z določitvijo socialne kapice (pri višini bruto plače 7500 evrov), ki pomeni, da nihče od zavarovancev (z najvišjimi prihodki) ne vplačuje solidarnostno v sistem več, kot lahko od njega v prihodnosti pričakuje, pač pa bi se razlika oziroma solidarnost morala pokrivati iz integralnega proračuna.
»Zato vidimo v teh predlogih določeno konceptualno zmedo, ki si je v tako pomembnem družbenem podsistemu, kot je pokojninsko zavarovanje, po našem prepričanju ne bi smeli privoščiti in bi morali k spremembam tega sistema pristopati sistemsko ter za vse zavarovance enako,« še opozarja Aljoša Čeč.
Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS) se, kar zadeva kmečke upokojence po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov (takšni so bili sicer aprila letos le še štirje), zdi pobuda komisije za kmetijstvo v državnem svetu legitimna in razumljiva. Tudi sami so v preteklosti večkrat opozarjali tako leve kot desne vlade na ureditev položaja kmečkih upokojencev. Ne razumejo pa, da je predlagatelj vključil še drugi del zavarovancev. Zavarovanje za ožji obseg je bilo namreč, kot opozarjajo tudi v ZDUS, odvisno od volje posameznega zavarovanca, na kakšen način se je zavaroval, po svoji prosti izbiri in odločitvi. »Vsaka taka odločitev pa ob upokojitvi prinese tudi svoje posledice …«
