V Mestnem muzeju Ljubljana je v prazničnem času zadišalo po začimbah, medu in ustvarjalnosti. Delavnico izdelovanja medenih hišic je v prijetnem, skoraj pravljičnem vzdušju vodila Petra Peunik Okorn, čebelarka, apiterapevtka in velika ljubiteljica kulinarike. Čeprav medene hišice pri nas nimajo dolge tradicije, so v njenem domu postale nepogrešljiv del decembrskega rituala, na delavnicah pa se iz znanja, pogovorov in domišljije vedno znova rodi nekaj edinstvenega. »Čarobnost medene hišice je v načinu ustvarjanja. In tudi v času, ki si ga vzamemo zase, v mislih, ki se umirijo, in v vonjavah, ki nas prevzamejo,« pove Peunik-Okornova zbranim udeleženkam, ko opisuje, zakaj so te sladke stvaritve tudi zanjo nekaj posebnega.
Umetnost ustvarjanja iz medenega testa
Izdelava medenih hišic ni le peka. Je proces, ki se začne z izbiro dobrih sestavin, nadaljuje s potrpežljivostjo in konča v dekoriranju, kjer se tehnika sreča z ustvarjalnostjo. Sogovornica poudari, da je kakovosten med temelj dobrega testa. Sama daje prednost temnejšim, aromatičnim vrstam, kot so kostanjev, gozdni ali hojev med, saj dajo hišici izrazit okus in vonj. Pri mešanju začimb ni skopa. Da hišica resnično zaživi, so cimet, klinčki, ingver, muškatni orešček, piment in kardamom nujni.
A kljub temu da so recepture pomembne, je prva skrivnost vsake uspešne hišice čas. Testo mora počivati najmanj 24 ur, dele hišic pa je treba oblikovati iz hladnega testa. Če je toplo, se robovi med peko popačijo, deli niso poravnani, hišico pa je skoraj nemogoče sestaviti.
Udeleženci delavnice so z njo prehodili vso pot – od gnetenja in hlajenja testa do krašenja in sestavljanja končnega izdelka. Pri tem Petra Peunik Okorn ne skriva, da je sladkorna masa tista, ki reši marsikatero nepopolnost. »Vsaka hišica je unikatna. Deli niso nikoli povsem enaki in prav je tako. Sladkorna masa je čudovit omet, ki zakrije drobne napake in doda čar,« v smehu pojasni.
Delavnica, kjer je vsak udeleženec zgodba zase
Delavnice medenih hišic se pogosto sprevržejo v večer druženja, pogovorov in preizkušanja potrpežljivosti. Sogovornica se iskreno razveseli raznolikosti ljudi, ki jih pritegne ustvarjanje: prijateljice, ki si želijo skupaj pobegniti od vsakdana, mame in hčere, ki krepijo svoj odnos, pari, ki si želijo ustvariti prazničen okras za dom, babice, ki izdelajo darilo za vnuke, in vsi tisti, ki so kdaj občudovali medene hišice, a niso vedeli, kje začeti. »Vsaka oseba na delavnici je dragocena. Ure ustvarjanja, klepeta in vonjav so čas, ko se ljudje povežejo – med sabo in sami s seboj.«
Ravno ta pristnost vedno znova preseneti ljudi. Rokodelka se spominja trenutka, ko je svoji komaj enoletni nečakinji podarila veliko medeno hišico. Deklica jo je gledala, se je dotikala in se smehljala brez prestanka. Ta ganjenost, pravi Petra, je tisto, kar jo pri delu z medenim testom najgloblje motivira.
Za vse, ki želijo ustvariti medeno hišico doma, Petra svetuje predvsem preprost pristop: izberite recept, priskrbite si kakovostne sestavine, natančno preberite postopek in si vzemite čas. Ne gre le za peko, temveč za celostno izkušnjo. Najpogostejše napake pri začetnikih se zgodijo prav zaradi naglice – testo ni dovolj spočito, je premehko ali ga polagajo na topel pekač, sladkorna masa pa ni pravilno pripravljena. A vse to se da rešiti – z več potrpežljivosti in pripravljenostjo na učenje.