Potem ko je v tej kurilni sezoni začela obratovati nova plinsko-parna enota v Te-TOL, s katero se je močno zmanjšala uporaba premoga pri oskrbi s toploto in elektriko, gre za naslednji korak ljubljanskega javnega energetskega podjetja v okviru strateške usmeritve za razogljičenje proizvodnih virov.
Gradbeno dovoljenje za tehnološko preureditev premogovnega prvega kotla v kotel za kurjenje lesne biomase je Energetika dobila v začetku leta 2025, novi čistejši proizvodni vir pa naj bi začel obratovati v letu 2029. Lozej je to glede na obseg naložbe ocenil kot zelo kratek in zahteven časovni rok. Vrednost projekta je ocenil na približno toliko, kot je stala gradnja plinsko-parne enote, to je okoli 145 milijonov evrov brez davka oz. skoraj 180 milijonov evrov z davkom.
Lozej je povedal, da premog letos predstavlja le še 15 odstotkov proizvodne mešanice, po izgradnji biomasnega kotla pa ga tako rekoč ne bodo več potrebovali. Ob lesni biomasi želijo v Energetiki med domačimi viri izkoristiti še gorivo iz komunalnih odpadkov. Energetika tako med drugim pripravlja tudi projekt sežigalnice, ki je v javnosti naletel na precej več nasprotovanja. O projektu naj bi več povedali aprila.
Tehnični direktor Energetike Ljubljana Marko Agrež je spomnil, da je bil premog glavni vir soproizvodnje elektrike in toplote v Ljubljani v zadnjih 60 letih, zdaj pa se od njega poslavljajo. Z različnimi naložbami so v zadnjih 25 letih že uspeli občutno zmanjšati okoljski odtis proizvodnje. V Te-TOL so npr. leta 2001 v okolje na letni ravni izpustili nekaj manj kot 500 ton prašnih delcev, lani pa le še sedem, in to pri približno enakem obsegu proizvodnje.
Sam biomasni projekt, s katerim bo uvoženi premog trajno nadomeščen z lesnimi sekanci večinoma slovenskega izvora, je po Agreževih besedah trenutno največji tovrstni projekt v državi. V njem naj bi 90 megavatov (MW) vhodne toplotne moči goriva zagotavljalo 60 MW toplote in 20 MW električne moči.
Projekt, za katerega je Energetika Ljubljana torej prejela tudi evropsko sofinanciranje v višini 30 milijonov evrov, je visoko energijsko učinkovit in izpolnjuje vse zahteve, skladne z evropsko okoljevarstveno ter energetsko zakonodajo, je zagotovil.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je biomasni kotel označil za energetsko infrastrukturo, ki bo državi pomagala lažje dosegati cilje deleža obnovljivih virov energije v končni bruto rabi energije.
Gre za pomemben del širše modernizacije sistema, s katero Ljubljana definitivno in korak za korakom konsistentno prehaja na čistejše in bolj trajnostne vire energije, je prepričan. "Ko se tako velik in pomemben sistem premika v smer čistejših virov, to ni pomembno samo za Ljubljano, ampak je to pomemben signal za širši slovenski prostor," je dejal.
Projekt po njegovih besedah sledi več ciljem. Na eni strani se mesto razvija v smeri trajnostne energetike, na drugi dobivajo meščani bolj konkurenčne cene, na tretji gre za čistejši in učinkovitejši način pridobivanja toplote in elektrike, na četrti pa bo prinesel čistejši zrak in boljšo kakovost bivanja.
S sofinanciranjem naložb v daljinske sisteme ogrevanja, kot je ljubljanski, država po ministrovih besedah sledi jasnemu cilju. Zaveda se namreč, da je treba vsem sistemom daljinskega ogrevanja v državi pomagati, ker so bili po eni strani zapostavljeni, po drugi pa gre za željo, da postopoma preidejo na obnovljive domače vire energije.
V investiciji, kot je ta v Te-TOL, Kumer vidi tudi odgovor na trenutne geopolitične izzive v svetu. Zeleni energetski prehod ne prinaša le pozitivnih okoljskih učinkov, ampak pomeni tudi večjo energetsko samozadostnost in manjšo odvisnost od uvoženih energentov oz. večjo odpornost na nihanja cen, ki jih povzročajo nepredvidljive razmere na mednarodnih trgih, je nanizal.
Današnjega dogodka se je udeležil tudi ljubljanski župan Zoran Janković. Energetiko Ljubljana je označil za odlično podjetje, ki je za razvoj Ljubljane bistvenega pomena. Če se danes z daljinsko toploto ogreva 48 odstotkov stanovanj v Ljubljani, je cilj občine ta delež zvišati še za 10 odstotnih točk. Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo se je medtem zahvalil za po njegovih besedah štiri leta odličnega sodelovanja ter pohvalil znanje in pogum, ki da ju imajo tamkajšnji zaposleni na čelu z vodstvom.