"Leta 1886 so delavke in delavci v okviru sindikalnih gibanj na ulicah Chicaga s krvjo tlakovali pot do osnovnih delavskih pravic in izborili osemurni delovnik, zato vsako leto ob tem času praznujemo mednarodni praznik dela. Danes, okroglih 140 let kasneje, vpijejo nekateri v parlamentu, da sindikatov ne potrebujemo, hkrati pa hočejo poseči v delavske pravice," je dejala generalna sekretarka Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Martina Vuk.

30.04.2026. Kresovanje Rožnik

Kres so prižgali okoli 22. ure. Foto: Bojan Velikonja

Po njenih besedah delavcem nobena pravica ni bila podarjena. "Vse smo si skupaj izborili in vse bomo, kot kaže, morali braniti," je poudarila.

"Zato ostro nasprotujemo združitvi področja dela in gospodarstva pod isto ministrstvo. Takšna ureditev dodatno slabi položaj delavk in delavcev, ki smo že tako šibkejša stran," je izpostavila.

Edino pravo merilo uspešnosti države mora biti po njenih besedah življenjski standard njenih ljudi, ne pa statistični podatki, ki koristijo kapitalu.

Naključij v politiki ni

Tudi predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je opozoril na "simbolično razkosavanje ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti".

30.04.2026. Kresovanje Rožnik

Ogenj so simbolično prižgali sindikalisti Andrej Zorko, Jakob Počivavšek in Martina Vuk. Foto: Bojan Velikonja

"Ni naključje, da med imeni ministrstev ni več enakih možnosti in ni naključje, da pravim, da področje dela prehaja pod ministrstvo za gospodarstvo," je dejal. Solidarnost in varnost bosta po njegovih besedah podrejena fleksibilnosti in konkurenčnosti, blaginja pa bo podrejena stroškovni učinkovitosti.

Nevarne odločitve

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko je dodal, da ne gre le za tehnično spremembo. "To je izredno nevarna odločitev, ki lahko pomeni, da bodo pravice delavk in delavcev postale orodje za doseganje interesov kapitala, orodje, ki bo lahko in bo pripeljalo do tega, da bodo vrednote socialne države prizadete, orodje, ki bo ukinilo plačan odmor med delom, povračilo potnih stroškov in še kaj," je posvaril Zorko.

"Jasno sporočamo, da smo proti temu zakonu in še enkrat pozivamo bodočega mandatarja, da še enkrat premisli," je dejal Zorko.

30.04.2026. Kresovanje Rožnik

30.04.2026. Kresovanje Rožnik

Po besedah Vuk sindikati odločno nasprotujejo tudi predlogu zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. "To ni zakon za razvoj, temveč zakon za bogate in tiste, ki delujejo po načelu znajdi se, medtem ko nam pod krinko razvoja ponujajo menedžerski pokrov - oni temu rečejo razvojna kapica - ki bi zvišal neto plače le tistim z več kot 7500 evrov bruto prejemkov," je izpostavila.

Vitka država ali zlobna mačeha

Počivavšek je dodal, da predlagatelji obljubljajo vitko državo, ki jo slikajo kot postavno mladenko, v resnici pa je zlobna mačeha, skrbi samo za svoje ljubljence, za ostale, za družbo pas ji je vseeno. "Vseeno ji je za socialno državo, za javne storitve, vseeno ji je za delavke in delavce, ne želi si enakih možnosti za vse, vsakega pa pušča samega, prepuščenega njegovi lastni iznajdljivosti in sposobnosti," je dejal Počivavšek.

"Če je razvoj to, da se spodbuja samostojno podjetništvo, da se ustvarja lažno samozaposlene, prekarne zaposlitve, potem je to razvoj, ki mu sindikati rečemo ne, nočemo ga," je dodal Zorko.

Če je razvoj to, da se spodbuja samostojno podjetništvo, da se ustvarja lažno samozaposlene, prekarne zaposlitve, potem je to razvoj, ki mu sindikati rečemo ne.

Če smo skupaj, zmagujemo

Vsi trije so pozvali k enotnosti delavcev. "Zgodovina nas uči, da izgubimo, če smo razdvojeni. Če smo skupaj, zmagujemo," je poudaril predsednik ZSSS.

"Stopimo skupaj, ko združimo moči, lahko premikamo meje, odločevalcem pa sporočamo jasno in glasno, da ne bomo nemi opazovalci kratenja naših pravic. Solidarnost je naša moč, pravična in socialna Slovenija pa naš cilj," je sklenila Vuk.

30.04. 2026. Kresovanje Rožnik.

Kresovanje je za mnoge tudi družinski zabavni dogodek. Foto: Bojan Velikonja

Praznovanje na Rožniku se je sicer začelo že popoldan, vsako leto pa se ga udeleži množica ljudi. 

Kresovanja tudi drugod po državi

Na Markovcu nad Koprom so kres prižgali okoli 21. ure. Dogodek je pripravila obalna organizacija Konfederacije Sindikatov 90.

Kresovanje Markovec 2026

Foto: Tatjana Tanacković

Kresovanje Markovec 2026Na fotki skrajno desno sindikalist Damjan Volf, drugi z leve Jadran Čalija, predsednik KS Koper-center, ex sindikalist.

Skrajno desno predsednik KS 90 Damjan Volf, ob njem nekdanju sindikalist Jadran Čalija. Foto: Tatjana Tanacković

Okoli devetu ure zvečer je zagorel tudi kres v Vikrčah pri Ljubljani. 

Kres Vikrče 2026

Kres v Vikrčah: Foto: Matjaž Gorkič

Prvi maj, praznik dela

Na praznik dela se delavci po vsem svetu spominjajo zatrtja delavskih protestov v Chicagu 1. maja 1886. Tamkajšnji delavci so zahtevali osemurni delovnik, v spopadu s policijo je bilo ubitih šest protestnikov.

Za mednarodni praznik ga je razglasila Druga internacionala leta 1889 na zasedanju ob stoti obletnici francoske revolucije. Na Slovenskem so ga začeli praznovati v začetku 20. stoletja, kot državni praznik je bil uzakonjen leta 1948.

Priporočamo