Danes se pogosto dogaja, da morajo pešci in kolesarji zaradi neustreznih nastavitev na semaforju po nepotrebnem čakati ali pa imajo za prečkanje na voljo premalo časa, opažajo v Koaliciji za trajnostno prometno politiko (KTPP). »Naša kampanja naslavlja štiri izzive, ki smo jih igrivo poimenovali fore.
Prva je odsotnost privzete zelene luči pešcem in kolesarjem na križišču Staničeve in Samove. To pomeni, da če kolesar ali pešec v času rdeče luči ne bosta pritisnila na gumb, se zelena luč zanje ne bo prižgala. Kljub temu da imajo avtomobili na nasprotni strani ceste rdečo luč,« je povedala koordinatorka koalicije in direktorica CIPRE Slovenija Špela Berlot Veselko.
Druga fora ali težava, ki jo opažajo je, da interval čakanja na zeleno luč na številnih križiščih predlog. Kljub priporočilom strokovnjakov, naj čas čakanja ne bo daljši od 50 sekund namreč ponekod čakamo tudi 99 sekund. »Tretja fora, ki jo opažamo, je kratek čas za prečkanje. Na prehodu je denimo signal dolg devet sekund, medtem ko je prehod širok 12 metrov. Splošne smernice hoje priporočajo za vsak meter širine eno sekundo,« je dodala. Četrta težava je najbolj opazna na križišču med Topniško in Linhartovo, kjer se zelena luč za avtomobile prižge pred zeleno lučjo za pešce in kolesarje. To povečuje možnosti za trk. Njihova kampanja ima dva poziva. Prvi je namenjen občinam, ki z lokalnimi komunalnimi podjetji upravljajo s semaforiziranimi križišči. Z drugim nagovarjajo občane, ki lahko na interaktivnem zemljevidu oddajo informacije o svojih zemljevidih brez for.
Velik del prebivalcev potuje trajnostno
Takšno akcijo podpirajo tudi v urbanističnem studiu Prostorož. »Na območju mesta pot peš ali s kolesom skoraj vsak delovni dan opravimo pol milijona poti. Vsak delovni dan je pri poteh, ki se začnejo in končajo znotraj Mestne občine Ljubljana (MOL), delež poti, ki jih opravimo peš ali s kolesom več kot 50-odstoten. To pomeni, da je več poti opravljenih na trajnosten način kot pa z avtomobilom. Vsaj za Ljubljano torej res velja, da kolesarji in pešci niso neka manjšina, ampak predstavljajo res ključne udeležence v prometu in za njih morajo biti prometne ureditve tudi načrtovane,« je povedala komunikatorka Prostoroža Zala Velkavrh.
Podobno opažajo v Ljubljanski kolesarski mreži, kjer pa jih kolesarji pogosto opozarjajo na nezadovoljstvo s semaforji. »Semaforizacija bi morala zagotavljati varno in enakovredno vključevanje kolesarjev in pešcev v promet. Posebej problematično z vidika varnosti je, da je MOL, leta 2022 začela uvajati nevarno prakso zelenih puščic, ki voznikom omogoča zavijanje desno ob prižgani rdeči luči. To ustvarja konfliktne situacije, saj morajo najbolj ranljivi udeleženci v prometu računati na voznike, ki se vključujejo v njihovo smer,« so izpostavili.
V tujini primeri dobre prakse
Upravljanje semaforjev ni zgolj tehnično vprašanje, temveč odraža politične prioritete in spoštovanje do meščanov. Primeri iz tujine in Slovenije kažejo, da lahko zagotovimo varnost in dostojanstvo pešcev ter kolesarjev, ne da bi bistveno otežili avtomobilski promet, je opozoril Marko Peterlin, vodja projektov na Inštitutu za politike prostora.
Na Nizozemskem priporočajo, da pešci na zeleno luč ne čakajo več kot 30 sekund, saj predolgo čakanje spodbuja tvegano prečkanje ceste pri rdeči luči. Inteligentni semaforji se sproti prilagajajo prometu in zmanjšujejo nepotrebno čakanje. V Tirani so z vidnejšo signalizacijo in odštevalniki časa izboljšali predvidljivost ter namenili več pozornosti pešcem. Dober primer imamo tudi v Ljubljani, pri Bolnici dr. Petra Držaja, kjer se zelena luč za pešce po pritisku tipke praviloma prižge v nekaj sekundah. Daljši varnostni interval omogoča varnejše prečkanje tudi starejšim in počasnejšim pešcem, opaža Peterlin.
Na Mestni občini Ljubljana so sicer lani predstavili Celostno prometno strategijo med leti 2025 in 2032, v kateri predvidevajo prednost za pešce in kolesarje. Strategija v okviru ukrepov za hojo in kolesarjenje predvideva nadgradnjo ter optimizacijo semaforiziranih križišč in prehodov, kar vključuje krajše čakalne čase za pešce in kolesarje ter daljše zelene luči. Na povezavah do osnovnih šol in vrtcev, lokalnih središč ter na pomembnejših pešpoteh je načrtovana uvedba prednostnih zelenih luči za pešce in kolesarje.
“Čeprav so semaforski sistemi projektirani v skladu z veljavnimi prometnimi standardi in varnostnimi predpisi, redno preverjamo ter po potrebi prilagajamo krmilne programe semaforjev na posameznih lokacijah. S tem se trudimo vsem udeležencem – predvsem pa pešcem in kolesarjem kot najranljivejšim skupinam – zagotavljati čim večjo varnost in trajnostno mobilnost ob hkratni pretočnosti celotnega prometa. Proučili bomo tudi pobude Koalicije za trajnostno prometno politiko, ko jih dobimo – predhodno jih namreč nismo prejeli,” so sporočili z MOL.