Paviljon ob Srednji trgovski in aranžerski šoli Ljubljana (STAŠ) na Poljanski cesti je bil ob našem dopoldanskem obisku poln živahnega druženja dijakov in dijakinj. Da je prostor večino časa živ, sta potrdila tudi učiteljica Maja Fabjan s STAŠ in vzgojitelj Miha Maver iz bližnjega Dijaškega doma Ivana Cankarja (DIC), oba somentorja pri projektu nastajanja paviljona, ki nov prostor vsak dan spremljata. Povedala sta, da je njegova uporaba večplastna, poleg dijakov se v njem družijo tudi študentje in okoliški stanovalci.
»Prostor je takoj zaživel in posvojili so ga različni uporabniki, s tem da se je prvi teden, ker še ni bilo koša za smeti, pojavila težava z onesnaževanjem. Pri tem v pedagoških poklicih nastopi vloga, ki je širša od učenja, saj gre za pristop k vzgoji, in tako vzgajamo dijake, da ne mečejo smeti naokoli,« je Maver pojasnil, kako ob živahnem paviljonu zdaj potekata proces vzpostavljanja odgovornosti do prostora ter ozaveščanje o skrbi za okolje. Učiteljica Fabjan je dodala, da dijaki in učitelji STAŠ redno hodijo skupaj čistit paviljon, ki so ga občasno uporabili tudi že kot učilnico na prostem. Pobrane smeti na šoli bodo v prihodnosti z dijaki tudi tehtali in tako skozi skupne akcije še krepili zavest o pomenu skrbi za okolje.
To pa je le eden od vidikov, ki jih je novi paviljon prinesel v širše šolsko okolje in javni prostor, ki ga obkroža. Pomembno je, da je paviljon, ki je dijakom všeč in ga radi uporabljajo, nastal z njihovim sodelovanjem ter tako izpostavil pomen vključujočega pristopa pri urejanju prostora.
Raziskava o uporabi javnega prostora ljubljanske mladine
Predhodna faza projekta zasnove paviljona je bila interdisciplinarna raziskava o uporabi javnega prostora ljubljanskih najstnikov in najstnic, ki jo je Prostorož v sodelovanju s strokovnjaki in študenti s področja psihologije, sociologije, geografije, oblikovanja, urbanizma in arhitekture izvedel lani med 700 mladimi, starimi od 15 do 19 let.
Kot so zapisali v povzetku ugotovitev, je javni prostor za najstnike izjemno pomemben. V »njem gradijo svojo neodvisnost, identiteto ter odnose s sovrstniki in se učijo sobivanja v širši skupnosti. Tudi ljubljanski trgi, parki in ulice so ena redkih okolij, ki so mladim na voljo za preživljanje prostega časa brez plačila in neposrednega nadzora odraslih. Njihovo vedenje in preživljanje časa v javnih prostorih je hitro dojeto kot moteče ali neprimerno,« so zapisali na spletni strani Prostorož. Ob tem so opozorili, da tudi zato potrebe mladih pri načrtovanjih javnih prostorov največkrat ostajajo spregledane. Pri čemer pa je več kot polovica mladih, sodelujočih v raziskavi, izrazila željo, da si želijo aktivno sooblikovati javne prostore v mestu. In sicer na način, da jih ne bodo le uporabljali, temveč jih bodo doživljali kot svoje.
Raziskava je tudi pokazala, da le manjši del mladih, zgolj 11 odstotkov, vsak teden obišče športna igrišča. Svoj prostor pogosteje kot na igrišču najdejo pred restavracijami s hitro prehrano in trgovinami. Dekleta so povedala tudi, da v javnem prostoru zaznavajo subtilne oblike izključevanja, ki jih fantje večinoma niso prepoznali. Razlike so posebej očitne ravno pri športnih igriščih, ki jih velika večina deklet skoraj nikoli ne uporablja. Če se tam že nahajajo, so pretežno na obrobju, saj redkeje kot fantje sodelujejo v tekmovalnih ekipnih športih.
Pomemben način uporabe javnega prostora za dekleta je sprehajanje, ki predstavlja ne le skupno raziskovanje mesta, temveč tudi eno od osrednjih priložnosti za njihovo druženje. Medtem so dijaki in dijakinje, ki se v Ljubljano vsak dan vozijo v šolo – teh je v Ljubljani okoli 10.000 – v raziskavi dejali, da javni prostor dojemajo predvsem kot čakalnico. Sicer pa so mladi ne glede na spol najpogosteje izrazili, da so varnost, urejenost, čistost, prisotnost zelenja, osvetlitve ter zavetje pred vročino in dežjem značilnosti prijetnega javnega prostora.
Raziskava in delavnice, ki so pripeljale do novega elementa
»Odrasli velikokrat pozabimo, kakšne so potrebe mladih, ki potrebujejo javne prostore za druženje in občutek vključenosti,« je dejala Maša Cvetko iz neprofitnega urbanističnega studia Prostorož, kjer so v sodelovanju z Janezom Koželjem in Društvom zeleni nadzorniki ter z dijaki iz STAŠ in bližnjega DIC, ki so bili vključeni v vse faze projekta, zasnovali nov prostor druženja. Nastal je na občinskem prostoru, ki so ga prej zasedali avtomobili, z novo ureditvijo pa je tako postal z zelenjem obdan kraj, namenjen mladim.
Po besedah Maše Cvetko je paviljon primer, da je mogoče prostor spreminjati tudi tako, da so v proces vključeni njegovi uporabniki in da so njihove zamisli, potrebe ter želje nato tudi uresničene. Arhitektka in raziskovalka je s tem poudarila vlogo prostorskega načrtovanja od spodaj navzgor, s čimer nastajajo prostori, ki resnično odražajo in materializirajo potrebe uporabnikov.
Od delavnic do oblikovanja
Na podlagi ugotovitev raziskave o uporabi javnega prostora ljubljanske mladine, ki je med drugim pokazala, da v javnem prostoru primanjkuje primernih prostorov za dekleta, so v Prostorožu v sodelovanju s STAŠ in DIC izvedli delavnice. »Na petih srečanjih smo se družili s skupino dijakov in dijakinj. Pogovarjali smo se, kaj si želijo in kaj potrebujejo v javnem prostoru. Skupaj smo opazovali prostor in raziskovali njihove navade. Precej hitro se je pokazalo, da si želijo zelo preprostih stvari: prijeten, čist, urejen in varen prostor, kjer se lahko družijo, počivajo in skupaj pojedo malico,« je povedala Maša Cvetko.
»Na delavnicah smo z dijaki prišli do glavne rešitve, da si želijo prostor, kje se lahko druži več različnih skupin naenkrat,« je še dejal eden od mentorjev pri projektu Miha Maver. Maja Fabjan je dodala, da so vsi sodelujoči na delavnicah izrazili željo, da bi bil nov prostor obdan z zelenjem. Za to so delno poskrbeli tudi dijaki in dijakinje, saj so v korita in okolico okoli paviljona zasadili rastline, poleg tega bodo te pri pouku keramike še preuredili.
Končno zasnovo paviljona so mladi iz STAŠ in DIC izbrali s spletnim glasovanjem, kjer so med tremi rešitvami, ki so jih oblikovali v Prostorožu, izbrali paviljon z daljšo in zavito leseno klopjo, na kateri se pod streho lahko druži več družb hkrati. Izbrani predlog je zbral 430 glasov, medtem ko je za različico, kjer so pod streho ob klopi še miza, da se počutiš kot v »kafiču«, glasovalo 196 mladih, za paviljon s ploščadjo za počitek pa le 53 dijakov in dijakinj.
