Pasaža pri Nami je bila že dalj časa v slabem stanju. Na prvi pogled je delovala zapuščena in propadajoča. Najbolj poznan med Ljubljančani je bil v tem delu vhod v kino Komuna, a obiskovalci so opozarjali, da je tudi ta v izredno klavrnem stanju. Opažali so številne golobje iztrebke, razstavna okna, kjer so bili nekoč plakati za filme, pa so bila odprta. V njih so prenočevali brezdomci, zato se je po pasaži širil smrad po urinu.
Nedavno se je začela njegova prenova, ki naj bi bila končana septembra. Predvidena je celovita prenova pasaže, ki pa bo tudi po prenovi namenjena prehodu obiskovalcev in sprehajalcev. Ker gre za kulturno dediščino, je moral pred prenovo pasaže investitor, družba Trigal, ki je lastnica veleblagovnice Nama, pridobiti kulturnovarstveno soglasje in izpolnjevati pogoje. »V sklopu priprave aktov je ZVKDS, območna enota Ljubljana, preveril arhivsko dokumentacijo kot tudi stanje in na podlagi ugotovitev podal zahteve v obliki pogojev glede idejne zasnove ter soglasje k izvedbenemu projektu. Prenova pasaže je zastavljena celostno ter so večje spremembe in preureditve enotno zastavljene, in to s sodobno reinterpretacijo zgodovinskega oblikovanja palače kot celote,« so pojasnili na Zavodu za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS).
Sprva namenjena čakanju na kino
Pasaža, ki je postala povezovalna pot med Cankarjevo in Tomšičevo šele po postavitvi prizidka, je bila sprva projektirana kot čakalnica za kino in odprta pasaža z dostopom do manjših trgovin in pisarniških prostorov v nadstropjih palače. Nova zasnova črpa iz izvedenega oblikovanja fasade odprtega dela pasaže palače Bata, ki je bila zastekljena v enotni ravnini. Preoblikovanje fasade pasaže tako predstavlja odmev prvotne rešitve, so dodali.
Pri oblikovanju stropa pasaže, ki danes povezuje tako nekdanjo palačo Bata kot modernističen prizidek, je zaznati sodobno reinterpretacijo fasade prve samopostrežne modernistično oblikovane veleblagovnice Nama, ki je danes že predelana. S formo strop nakazuje povezavo na prvotno oblikovanje zaprtega dela fasade prizidka in nastanek pasaže v obstoječem obsegu. »Zahteva po celovitem pristopu pri oblikovanju pasaže izhaja iz prvotne zasnove palače Bata in oblikovanja prizidka, ki je bil zasnovan z intenco vizualnega navezovanja na ovoj že obstoječe stavbe (palače Bata) in je z navezavo v členitvi povezal obe stavbi,« so dodali na ZVKDS.
Včasih v kleti kopališče
Kot so pojasnili, je palača na Cankarjevi 1 ovrednotena kot stavbna dediščina. Zgrajena je po načrtih iz leta 1937, ki jih je pripravil arhitekt Lušičić. »V pritličju je bil umeščen trgovski program z ločenimi delavnicami in lokalom za pedikuro, od prvega do četrtega nadstropja so potekale pisarniške dejavnosti, medtem ko sta bili peto in šesto nadstropje namenjeni stanovanjem. V terasni etaži pa so predvideli lokal s plesiščem. Stavba je imela tudi lastno kinodvorano, katere preddverje je danes preurejeno v pasažo (kasneje kino Komuna). V kletnih prostorih pa so uredili kopališče,« so pojasnili.
Gre namreč za enega redkih primerov trgovske hiše iz medvojnega obdobja v Ljubljani, na katerem je ohranjenih veliko ključnih prvin. Določeni prostori kompleksa, kot denimo kopališče in kinodvorana, pa imajo zaradi sprememb v preteklosti okrnjeno pričevalnost oziroma so izgubljeni.