Mestna občina Ljubljana je lani od Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pridobila nove kulturnovarstvene pogoje za projekt gradnje parkirne hiše pod tržnico. Ključna novost v kulturnovarstvenih pogojih je zahteva zavoda, da mora občina parkirno hišo odmakniti za najmanj 16 metrov od stavbe semenišča (v njej je pokrita tržnica), ki je zaščitena kot kulturni spomenik lokalnega pomena. »Naveden odmik je eden od ukrepov za zagotavljanje še sprejemljivih vplivov gradnje podzemnega dela tržnice na semenišče,« v pogojih pojasnjuje zavod za varstvo kulturne dediščine.
Občina bo morala tudi dosledno upoštevati ugotovitve in sklepe študije analize vplivov izkopa gradbene jame in gradnje podzemne garaže, ki jo je po naročilu restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pripravila družba Elea iC. V tej študiji je predpisano, kako bo občina morala izvajati gradnjo parkirne hiše in kako bo morala zaščititi gradbeno jamo, da ne bi prišlo do negativnih vplivov na sosednje zaščitene objekte: stolnica, semenišče, župnišče in Plečnikove arkade. Elea iC je izpostavila, da je statično v najslabšem stanju ravno semenišče, ki je tudi najbližje načrtovani parkirni hiši.
Vodja ljubljanske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine Boris Vičič je pojasnil, da je zavod pobudo za pripravo omenjene študije dal s ciljem, »da neodvisni strokovnjak s poznavanjem podobne problematike tudi z drugih lokacij (na primer Dunaj) oceni potencialne negativne vplive gradnje na sosednje objekte«.
»Ta študija je za naše nadaljnje projektiranje zelo uporaben dokument. Med drugim priporoča, da se pred začetkom gradnje izvedejo dodatne geomehanske raziskave zemljine, da bi lahko rezultatom še bolj prilagodili varovalne ukrepe pri izkopu gradbene jame,« je povedala Majda Gostinčar z odseka za investicije v občinski službi za razvojne projekte in investicije.
Gostinčarjeva je pojasnila, da so omejena študija in kulturnovarstveni pogoji eden od temeljev za nadaljnji razvoj projekta, ki je trenutno v fazi idejne zasnove. Ko bodo pripravili dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, bodo imeli bolj jasno sliko, kakšna bo vrednost projekta. Takrat pa bodo znane tudi podrobnosti, kot na primer, koliko parkirnih prostorov bi parkirna hiša pod tržnico lahko ponujala v svojih štirih kletnih etažah.
Po oceni Gostinčarjeve bi po zadnji idejni zasnovi z zadostnim odmikom od semenišča lahko zgradili okoli 360 parkirnih prostorov. To je precej manj kot sprva predvidenih 515 parkirnih prostorov, ko je občina parkirno hišo načrtovala na precej širšem območju. Velja omeniti, prvotni projekt, po katerem je bila gradnja parkirne hiše pod tržnico zasnovana še v javno-zasebnem partnerstvu, je predvideval 616 parkirnih prostorov.
»Projekt še vedno ekonomsko upravičen«
Spomnimo, zaradi kulturnovarstvenih zahtev je občina načrtovano parkirno hišo pod osrednjo tržnico najprej zmanjšala zato, da gradnja ne bi posegala na območje ostalin nekdanje cerkve Marije Vnebovzete, ki je nekoč stala v bližini današnjega Vodnikovega spomenika. Nato je občina obseg ponovno zmanjšala, ker se je želela izogniti območju, na katerem naj bi bile bolje ohranjene ostaline nekdanjega samostana. Zavod za varstvo kulturne dediščine je gradnjo na tem območju dovoljeval pogojno, in sicer le, če bi arheološke raziskave pokazale, da ostanki samostana vendarle niso dobro ohranjeni. Da bi se tveganju izognili, so na občini projekt preventivno umaknili tudi s tega območja. Uvoz v parkirno hišo je bil tako sprva predviden med prizidkom k Mahrovi hiši in Krekovim trgom, vendar ga je občina nato prestavila med Plečnikove arkade in Mahrovo hišo.
Gostinčarjeva je dejala, da je kljub zmanjšanju obsega parkirne hiše in posledično števila parkirnih mest izvedba projekta še vedno ekonomsko upravičena. Na občini pa bodo imeli, preden bodo lahko zasadili prvo lopato, še veliko dela s projektom parkirne hiše pod tržnico, razkriva zadnje poročilo nadzornega odbora Mestne občine Ljubljana. Ta je popisal, da bo občina morala ponovno pripraviti dokumentacijo in zaprositi za predhodni postopek na agenciji za okolje, izdelati poročilo o vplivih gradnje na okolje, pripraviti nov načrt arheoloških izkopavanj in pridobiti posebno soglasje ministrstva za kulturo za izvedbo predhodnih arheoloških raziskav, pripraviti vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja po integralnem postopku, izdelati projektno dokumentacijo za izvedbo in z javnim naročilom izbrati izvajalca gradnje. Počakati pa bo morala tudi na zaključek postopka določitve pripadajočega zemljišča, ki so ga na parceli za gradnjo parkirne hiše leta 2016 sprožili Nadškofija Ljubljana, Stolni kapitelj Ljubljana in Stolna župnija Ljubljana.
