Kupci na ljubljanskih tržnicah se ob pogledu na lokalni paradižnik težko uprejo nakupu. »Seveda ga imajo radi, čakajo na domači paradižnik. To se takoj opazi po okusu, ker ni voden,« je pojasnila prodajalka na centralni tržnici Mija Mrčun. Na stojnici kmetije Mrčun imajo trenutno v ponudbi slivov paradižnik, kmalu pa pričakujejo tudi drugo sorto: »Zdaj še ni povsem zrel.«
Na številnih stojnicah pa košare že polnijo veliki debeli paradižniki sorte volovsko srce. Slednjega poleg slivovih paradižnikov ponujajo tudi na koseški tržnici, na stojnici kmetije Žle. »Fino je, ker gre za zgodnjo sorto in raste vso sezono. Ljudje pa jih imajo radi, ker so res mesnati,« je pojasnila prodajalka Mateja Žle. Kot je povedala, semena pošljejo v Italijo, kjer jih cepijo. »Nazaj dobimo sadike, pridelek pa je tako večji in bolj odporen.«
Sadike posadijo v rastlinjak, tako kot številni vrtičkarji. Paradižnik je namreč znan po svoji občutljivosti, sploh za dež. »Ni v redu, če je izpostavljen sopari in dežju,« je poudarila sogovornica. Če dežuje direktno na liste, se lahko hitro razvije glivična bolezen, po besedah Mateje Žle pa morajo paziti tudi, da ima rastlina dovolj kalija in kalcija. S škodljivimi žuželkami medtem nimajo težav.
Rastlinjak glede na vreme odpirajo in zapirajo. Kljub temu je sogovornica priznala, da je notri lahko vroče: »To se opazi predvsem, ko paradižnik nabiramo.« Ravno toplejše temperature pa so po besedah prodajalke prispevale k temu, da so tudi drugi letošnji pridelki bolj zgodnji, kot bi bili sicer. Mateja Žle je kot zanimivost povedala, da so za dodatno opraševanje v rastlinjaku kupili čmrlje.
Za kilogram volovskega srca je na ljubljanski tržnici treba odšteti približno pet evrov, cena za manjše pa se giblje od treh evrov na posodico oziroma osem evrov na kilogram.
