Kot smo že poročali, Krajinski park Ljubljansko barje kazijo reklamni panoji. Po podatkih Roberta Hočevarja, člana civilne iniciative Očistimo Slovenijo reklamnih panojev, je na območju Barja postavljenih vsaj 22 reklamnih panojev, čeprav jih tam glede na predpise ne bi smelo biti. Da je postavljanje panojev na barju res prepovedano, so nam potrdili na inšpektoratu za okolje in prostor, ki mu je ta primer po našem poizvedovanju v obravnavo odstopil ljubljanski mestni inšpektorat.
S seznama, ki ga je pripravil Robert Hočevar, je razvidno, da je vsaj 13 panojev večjih od 40 kvadratnih metrov, kar pomeni, da bi potrebovali gradbeno dovoljenje. Poleg tega je še vsaj sedem panojev postavljenih tik pri začetku krajinskega parka. To so le panoji, ki jih je Hočevar prepoznal in uvrstil na svoj seznam, zato je možno, da jih je še več. O tej problematiki smo povprašali vseh sedem občin, čez katere se razteza krajinski park (Borovnica, Brezovica, Ig, Ljubljana, Log - Dragomer, Škofljica in Vrhnika), ki pa doslej prijav niso dobivale.
Prepoved ne velja le za Barje
Postavljanje reklamnih panjev ni prepovedano le v Krajinskem parku Ljubljansko barje, ampak tudi v območjih državnih cest zunaj naselja. Toda ministrstvo za infrastrukturo je pred časom na portalu Predlagam vladi pojasnilo, da se rabo prostora lahko omejuje zgolj v varovalnem pasu javne ceste. Za avtocesto velja 40-metrski varovalni pas, za hitro cesto pa 35. Če fizična oseba brez soglasja v tem območju postavi reklamni pano, je zagroženih 200 evrov globe, pravni osebi pa 2000.
»Žal se v praksi pogosto dogaja, da se oglaševalska podjetja odločijo za postavitev objektov za obveščanje in oglaševanje na zemljiščih zunaj varovalnih pasov ceste, s čimer se izognejo zahtevam in omejitvam, ki jih predpisuje zakonodaja s področja cestne infrastrukture, pa tudi nadzoru pristojne inšpekcije za ceste,« pravijo na ministrstvu in dodajajo, da oglaševalci tako panoje postavijo na kmetijska zemljišča zunaj varovalnega pasu. Tudi tam glede na zakon o kmetijskih zemljiščih postavitev objektov za oglaševanje ni dopustna, a jih akti nekaterih občin še dopuščajo.
Na ministrstvu poudarjajo, da je oglaševanje ob avtocestah in hitrih cestah nesprejemljivo s prometno-varnostnega vidika, a da ne smemo pozabiti tudi drugih cest, še zlasti v naseljih, kjer so hitrosti nižje, a je promet gostejši. Izogibanje predpisom bi lahko prečili, če oglaševanja ne bi omejevali zgolj na območju varnostnega pasu, ampak glede na vidno polje, kar pa se ministrstvu ne zdi dobra ideja, kajti menijo, da bi bil to nesorazmeren poseg, ker bi tako prepovedali tudi tiste oglase, ki bi bili zelo oddaljeni od cest.
Degradacija kulturne dediščine
Tovrstno oglaševanje ni problematično le z vidika okolja in varnosti v prometu, ampak tudi arhitekture. Arhitekt Andraž Keršič opozarja, da je treba vsak nekontroliran poseg, ki poskrbi za degradacijo, sankcionirati. »Morali bi uvesti klavzulo, kot jo imajo druge države, kjer bi omejili oglaševanje,« pravi in opozarja, da je problematično tudi plakatiranje na mestnih vpadnicah in v mestih. V središču Ljubljane je na primer precej svetlobnih panojev, ki »degradirajo kulturno dediščino«. Nameščeni so tudi v bližini kulturnih spomenikov. »Najbolj so problematične oglaševalske površine, ki oddajajo svetlobo v prostor. Če upravljamo javno razsvetljavo po sodobnih smernicah, ne vem, zakaj ne bi temu prilagodili tudi oglaševanja. Mislim, da evropske države oglaševanje omejujejo, sploh v historičnih mestnih jedrih,« dodaja.
