Je za vas projekt garažne hiše pod tržnico za vas sedaj pokopan?
Imeli smo vizijo in soinvestitorja, ki bi v Mahrovi hiši uredil butični hotel s tremi zvezdicami. Lokacija se nam je zdela zelo dobra, zato smo se prijavili na razpis skupaj z Gradisom G. Mahrovo hišo bodo morali namreč prej ali slej obnoviti, saj je v slabem stanju. Tri četrt hiše je prazne, zato taka, kot je, ne služi nikomur.
Vas recimo ta del projekta, če bi ga ločili od garažne hiše, še vedno zanima?
Da.
Kako ste se znašli skupaj z Gradisom G pri tem projektu? Kdo je dal pobudo?
Gradis G.
Predpostavljam, da so bili zainteresirani predvsem za izvedbo gradbenih del, vas pa je zanimal hotel v Mahrovi hiši?
Tako je.
Je hotel v Mahrovi hiši po vašem mnenju mogoče urediti tudi brez zagotovljenih parkirnih mest v garažni hiši pod tržnico?
Absolutno. Parkirna mesta so nenazadnje na voljo tudi v Kapitlju.
Je bila Mahrova hiša s prizidkom za vas tržno dovolj zanimiva, da bi financirali celotni projekt, ali ste pričakovali tudi del parkirnih mest v garaži pod tržnico?
Zagotovo bi se pogajali o parkirnih mestih.
Tudi vi ste imeli marsikatero izkušnjo z zavodom za varstvo kulturne dediščine in nekdanjim kulturnim ministrstvom. Se vam zdi, da je bila odločitev o zaščiti Vodnikovega trga politično motivirana?
O zadevi sem premalo poučen. Šele januarja sem bil ob pripravi na prijavo seznanjen z arheološkimi raziskavami na tem območju. Če so res odkrili dobro ohranjeno pokopališče s cerkvijo, potem ne verjamem, da je šlo samo za politiko.
Ste na nek način zadovoljni, da vam je uspelo porušiti Kolizej, še preden se je zamenjala vlada?
Mislim, da ne bi bilo nič drugače.
Mislite, da ne bi poskušali zaščititi tudi Kolizeja?
Če bi o vsem odločala zgolj dr. Jelka Pirkovič, direktorica Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, potem da. Ampak hvala bogu ni edina oseba, ki o tem odloča, in upam, da kmalu ne bo o ničemer več odločala.
Občina je v javno-zasebnem partnerstvu nameravala dokončati tudi center sodobnih umetnosti v Rogu, vendar zanimanja investitorjev ni bilo. Ste si pogledali tudi ta razpis?
Da, vendar nas razpis ni pritegnil. Od uradnikov ne morete pričakovati, da bodo delali komercialno zanimive projekte in našli ravnovesje med tem, koliko nekdo investira in kaj za to dobi. S tem ne mislim nikogar kritizirati. To ni tako lahko narediti. Vendar pa za nas ta projekt preprosto ne pije vode, če se lahko tako izrazim.
Kot poznavalec nepremičninskega trga v Ljubljani verjetno tudi vi opažate, da krizi ni videti konca. Kaj je po vašem mnenju največji problem in kakšna morebiti rešitev?
Mnogi so v evforiji pred izbruhom krize zanemarili tržne in ekonomske zakonitosti, po izbruhu krize pa je bilo za državo bolj pomembno, čigava je kakšna stavba ali podjetje. Posledično za panogo država ni naredila ničesar. Tako je šlo vse rakom žvižgat.
Investitorji torej po vašem mnenju ne nosijo nobene odgovornosti? Ali niso sami krivi za povsem zgrešene projekte z nerealnimi cenami?
Povejte mi, koliko ljudi je avgusta 2008 vedelo, kaj se bo zgodilo? Trenutno je v tej državi prisoten vsesplošen strah, predvsem strah pred spremembami. Dokler bo prisoten ta nerazumen strah, se ne bo nič popravilo. Skoraj vsak dan v kakšnem od slovenskih časopisov preberem, da bodo cene nepremičnin padle, vendar pa za to ni nobenega ekonomskega razloga, če pogledamo nabavne vrednosti iz časa pred krizo. Ne vem, zakaj tako pišejo…
Niste pa imeli nič proti, ko so pisali, da bodo cene rasle, ko za to ni bilo nobenega ekonomskega razloga?
Dajmo že enkrat razumeti, da živimo v tržnem gospodarstvu, kjer se cena oblikuje glede na ponudbo in povpraševanje. Če si v tem trenutku nekdo lahko privošči, da še deset let drži neprodano stanovanje, je to njegova legitimna pravica.
Seveda, če za njim stojijo banke, ki so prepričane, da jih bo država v najslabšem primeru pač dokapitalizirala.
Boste morali vprašati Novo Ljubljansko banko, zakaj zaseženih stanovanj ne proda. Ker pričakuje nadomestilo od davkoplačevalcev. Ko bodo banke pristale v zasebni lasti, sem prepričan, da bodo lastniki poskrbeli za to, da se za zasežena stanovanja najdejo kupci.
Kaj se dogaja z vašim največjim projektom, novim Kolizejem?
Na občini že vsaj od januarja 2011 pripravljajo prostorski akt za nov kompleks. Spet pa so tam kot vedno: v tej državi mora zavod za varstvo kulturne dediščine izdati kulturnovarstveno soglasje tudi za novogradnjo, kar je popolnoma nepotrebno in nelogično. Za to imamo mestnega arhitekta. Tega soglasja do danes še nimamo iz samo enega razloga; da se nič ne naredi. To bo trajalo toliko časa, dokler bo zakonodaja taka, kot je, in dokler bo na določenem mestu sedela oseba, ki želi preprečiti gradnjo. To je gospa Pirkovič, ki si izmišljuje vedno nove razloge zato, da bi lahko preprečila kar koli novega na tem mestu in še kje drugje.
Ste velik ljubitelj opere. Kaj menite o prenovljeni ljubljanski operi?
Bistvenega problema niso rešili, torej večjega števila sedežev za publiko. Predstava stane vedno enako: za 550 ali 1700 gledalcev. Razliko mora vedno pokriti davkoplačevalec.
Kako bi bili vi zadovoljni, če bi iz vašega žepa za projekt dali 43 milijonov evrov, kolikor je stala prenova?
Odgovorne bi zelo temeljito vprašal, kam in zakaj so dali 43 milijonov evrov.
Bi še delali pri vas?
Ne, tudi za vratarje jih ne bi imel. Poskrbel pa bi za to, da bi končali kje drugje.
Kako bi vi obnovili to opero?
Obnovil bi samo staro stavbo in jo namenil komornim predstavam in podobnim manjšim predstavam. Historično stavbo so uničili, prizidek pa je preprosto grd. Zavod za varstvo kulturne dediščine pa je velikodušno dal soglasje zanj.
