V Domžalah za župana nekdanji zavezniki in stari tekmeci

V Domžalah se obeta pestro župansko tekmovanje, saj se bo aktualna županja Renata Kosec v boju za drugi mandat pomerila s petimi protikandidati, ki ponujajo različne razvojne vizije občine. V ospredju predvolilnega soočenja bodo predvsem stanovanjska problematika, promet, gradnja šol in vrtcev ter vprašanje, katere naložbe bi morale imeti prednost in kako zagotoviti sredstva zanje.

Renata Kosec
(Lista Renate Kosec)

Renata Kosec (Lista Renate Kosec) se v drugo podaja v boj za županjo Domžal. F Nik Erik Neubauer

Občina priložnosti
in novih investicij

Aktualna županja Renata Kosec se poteguje za drugi mandat, nasproti pa ji stojijo kandidati z različnimi političnimi in poklicnimi izkušnjami. Nekateri prihajajo iz občinskega sveta, drugi postavljajo v ospredje sveže razvojne zamisli in drugačen način vodenja občine. Skupna točka njihovih programov so stanovanjska problematika, promet, šolska infrastruktura in dostopnost javnih storitev. Razlike se kažejo predvsem v tem, katerim naložbam bi dali prednost, kako hitro bi jih izvedli in kako bi zagotovili denar.

Aktualna županja Renata Kosec je s svojo listo predstavila program Domžale, občina priložnosti, ki poleg nadaljevanja začetih projektov vključuje tudi nove naložbe. Po navedbah liste so v njenem prvem mandatu izvedli več kot 200 projektov, dogodkov in naložb ter pridobili več kot 10,5 milijona evrov nepovratnih sredstev.

Med predvolilnimi obljubami so stanovanja in študentske sobe za mlade, skupnostna stanovanja za starejše na Mali Loki ter pediatrična obravnava ob koncih tedna. »Vzpostavili bomo mobilni mladinski center, širili počitniško varstvo in poskrbeli za brezplačne varne prevoze z občinskih dogodkov,« napovedujejo v njeni ekipi. Koščeva načrtuje tudi širitev linij LPP, sistema Domžalček in mreže DBajk ter nove kolesarske povezave. Med večjimi projekti so kulturno-kongresni center, ureditev Športnega parka Domžale ter nadaljevanje gradnje prizidka k zdravstvenemu domu in OŠ Dob.

Matej Zabret (Gibanje Svoboda), kandidat za župana Domžal

Matej Zabret
(Gibanje Svoboda)
Domžalam vrniti razvojni zagon

Matej Zabret, kandidat Gibanja Svoboda, je občinski svetnik, magister podnebnih sprememb in nekdanji predsednik lokalnega mladinskega sveta. »Domžale so uspešna zgodba, ki je nekoliko zaspala na lovorikah. Naša naloga je, da ponovno prebudimo njihov potencial in ga prilagodimo potrebam 21. stoletja,« poudarja. V ospredje postavlja dostopnejša stanovanja za mlade, starejše in zaposlene, medgeneracijski center ter več zelenih površin. Posebno pozornost namenja prometu. Namesto širjenja cest in parkirišč zagovarja mrežo varnih kolesarskih poti, boljši javni prevoz in občinski avtobus, ki bi povezoval naselja s središčem Domžal. Zavzema se tudi za učinkovitejše pridobivanje evropskih sredstev, preglednejšo porabo občinskega denarja in večje vključevanje občanov v odločanje.

Adis Škrijelj, kandidat za župana Domžal F Nik Erik Neubauer

Adis Škrijelj
(SD)
​Razvojne cone in tisoč
novih delovnih mest

Adis Škrijelj, kandidat s podporo SD in stranke Vesna, napoveduje odgovorno vodenje z jasnimi roki, finančnimi viri in merljivimi rezultati. »Domžale potrebujejo jasnejšo razvojno smer, odgovorno vodenje in bolj povezovalno politiko,« poudarja. Med prednostnimi nalogami izpostavlja novo Osnovno šolo Preserje, določitev lokacije za šolo na Viru, obnovo vrtcev in šol ter dokončanje prizidka zdravstvenega doma. V prihodnjem mandatu želi zagotoviti najmanj 25 dodatnih javnih najemnih stanovanj.

Velik potencial vidi v gospodarstvu. »Podjetniško tradicijo želimo nadgraditi z razvojnimi conami, tehnološkim parkom in razvojno točko,« napoveduje. Do leta 2036 si zastavlja cilj 50 novih ali hitro rastočih podjetij, tisoč kakovostnih delovnih mest in 25 odstotkov višjo realno dodano vrednost na zaposlenega. Med njegovimi ambicijami je tudi začetek postopka za pridobitev statusa mestne občine.

Tomaž Deželak (SDS), kandidat za župana Domžal F Nik Erik Neubauer

Tomaž Deželak
(SDS)
Občina mora biti servis ljudem

Tomaž Deželak, kandidat SDS, je v domžalski politiki dejaven od leta 2014, ko je postal občinski svetnik in predsednik odbora za finance. Med letoma 2018 in 2022 je bil tudi nepoklicni podžupan. Na volitve se podaja z osemletnim razvojnim načrtom, razdeljenim na dve fazi. Kot poudarja, mora biti občina »servis ljudem, ne pa sama sebi namen«. Do leta 2030 napoveduje prizidek OŠ Dob, center za zaščito in reševanje, nova gasilska domova ter izboljšanje poplavne varnosti. Do leta 2034 predvideva gradnjo novih šol v Preserjah pri Radomljah in na Viru, podzemne garaže pod tržnico s približno 400 parkirnimi prostori ter od 80 do 100 stanovanj. Zavzema se tudi za večjo pomoč starejšim, podporo mladim družinam in participativni proračun vseh 13 krajevnih skupnosti. Kritičen je do odzivnosti občinske uprave, saj meni, da bi morali odločevalci bolje poznati vsakdanje težave občanov.

Fani Rožič Novak (NSI), kandidatka za županjo Domžal

Fani Rožič Novak
(NSI)
Več povezovanja
krajevnih skupnosti

Za županjo kandidira tudi Fani Rožič Novak, NSi, ki poudarja, da Domžale dobro pozna, tako njihove prednosti kot izzive. Svoje izkušnje in znanje želi usmeriti v odgovorno vodenje občine z jasno določenimi prednostnimi nalogami in realnimi roki. Posebno pozornost namenja povezovanju vseh 13 krajevnih skupnosti. Napoveduje povezovalno in konkretno delovanje, pri katerem bi se sprejete odločitve odražale v dejanskih izboljšavah za prebivalce.

Boris Jerman, kandidat za župana novoustanovljene Liste Bistrica združuje

Boris Jerman
(Lista Bistrice)
Več pozornosti krajem
zunaj središča

Boris Jerman, izredni profesor in kandidat novoustanovljene neodvisne Liste Bistrica združuje, opozarja na potrebo po enakomernejšem razvoju vseh krajevnih skupnosti. Po navedbah liste so v štirih dneh zbrali več kot 300 podpisov podpore. »Živimo v sedmi največji slovenski občini, ki je privlačna za življenje in se ljudje vanjo priseljujejo, zato je pomembno, da dohajamo njen razvoj in ohranimo kakovost bivanja na vsem območju,« poudarja Jerman. Med prednostnimi nalogami izpostavlja prometno in šolsko infrastrukturo, vodovodno omrežje in poplavno varnost. V listi so kritični do naložb, ki jih ocenjujejo kot manj prednostne, med drugim bazena, skate parka in ponovne prenove tržnice. Prepričani so, da bi morala občina več pozornosti nameniti osnovni infrastrukturi v okoliških krajih.