Klasičen dan prazničnega sejma v Ljubljani spremlja vonj po mesu, ki se vije iz vseh smeri v prepletu z glasbenimi zveni raznih vrst, med katerimi daleč najbolj moteče izstopajo zvoki narodnozabavne glasbe. Ta se ob kakšnem mimohodu med novoletnimi stojnicami lahko sliši celo iz različnih koncev »prazničnih postojank«, kar za povrhu s svojim igranjem podkrepi še samoustoličeni dežurni harmonikar na Prešernovem trgu.
Predvajane glasbene kulise so na sejmu sicer tudi druge, bolj iz pop vod, medtem ko v kulinarični ponudbi na stojnicah tudi letos brez presenečenj prevladuje eno – pečenje vseh vrst. Od klobas, čevapčičev do pleskavic v nič kaj prepričljivih izvedbah. A kot je ob cvrčanju čevapčičev na žar plošči v eni od lesenih sejemskih hiš na Pogačarjevem trgu povedal sogovornik, »je po pečenju največ povpraševanja. Pečenice z zeljem in lepinjo so najbolj prodajane.« Na prazničnem sejmu, kot je še povedal, sodelujejo že kakšnih dvajset let in če so nekoč imeli skoraj edini žar ponudbo, jo imajo sedaj na pomnoženih sejemskih postojankah praktično »že čisto vsi«.
Kar pa ne govori le o povečanju prazničnega sejma, ki zaseda vse več javnega prostora, temveč je hkrati vse več ponavljajoče se ponudbe. Eden od gostincev je razkril, da si Italijani radi privoščijo pečenice, medtem ko je drugi dodal, da imajo radi jedi na žlico. Že z italijanskih smučišč pa je znano, da »obožujejo bombardino«, ki je v ponudbi tudi na ljubljanskem sejmu.
Med vsemi čevapčiči in klobasami na eni od sejemskih postojank na Pogačarjevem trgu pade v oči nenavadna fuzijska ponudba, saj se mešajo pečenje na žaru, azijske jedi, od teh spomladanski zavitki in pad thai, ter fritule. »Morali smo oblikovati drugačno ponudbo, da ne ponujamo vsi samo žara,« je pojasnila sogovornica, čeprav čez leto v njihovi okrepčevalnici za Bežigradom ne kuhajo nič azijskega. Tako so se nekaj teh jedi, kot je dejala, morali za sejem na silo naučiti.
Istrska stojnica
Odmik od niza mesne praznične ponudbe predstavlja istrska stojnica gostinca iz Fažane, kjer ima dve restavraciji Sapore di Mare in Da Nona, kamor po njegovih besedah poleti pride veliko slovenskih gostov. Na ljubljanskem prazničnem sejmu letos sodelujejo že tretjič in pri tem drugo leto s stojnico na Pogačarjevem trgu. Za Ljubljano so se odločili, ker želijo preveriti tukajšnji trg. »Zanima nas, kako deluje Ljubljana z našo hrano,« je svojo odločitev predstavil Hrvat, poleg tega pa dodal, da se mu zdi ljubljanski adventni sejem v primerjavi z zagrebškim »lepši in z več duše«, tudi zato, ker je manjši.
Na istrski stojnici ponujajo girice, sardinin burger, kalamare, mineštro, sendvič z ombolo in joto ter prav tako klobase, fritule in palačinke. Te so tudi sicer, prav tako kot miške, pogosto del sladkega prazničnega programa Ljubljane. Da tudi letos ne bo šlo brez dubajske teme, pričajo različice tega že nekaj časa trajajočega hita. V praznični ponudbi se tako na različnih koncih pojavljajo dubajske miške, dubajske palačinke in celo dubajski cmoki. Na Bregu pa imajo letos na mestu lanskoletnih sarm vaflje na palčki.
Čevapčiči tudi na glavnem trgu
Kraljevanje stojnic s čevapčiči in klobasami se nadaljuje tudi na Prešernovem trgu, kjer osrednji mestni prostor zasedata dve veliki stojnici s pečenjem. Na eni deluje restavracija Saraj in na drugi Planinski dom Komenda, ki že zelo dolgo sodeluje na ljubljanskem sejmu. »S kuho smo tu precej omejeni. Na žaru pa lahko pečemo sproti, večinoma gredo klobase, še kakšna pleskavica v lepinji in zelo veliko zelja,« je razložil Tomaž iz Planinskega doma Komenda. Toku večne sejemske klasike se s hiško pri frančiškanski cerkvi pridružuje tudi Taverna Tatjana z Gornjega trga, ki jo Ljubljančani že dolga leta poznajo predvsem po morskih jedeh. Na sejmu ponujajo hot dog, ocvrte kozice, pomfri, pečene perutničke, ribji burger in kranjsko klobaso.
Odmik od prevladujoče ponudbe je mogoče najti na postojanki pri maketi, kjer so na meniju štruklji, ajdovi žganci, žabji kraki, goveja juha, ričet s kranjsko klobaso, potica in zavitek, pa tudi veganski kruh s humusom, čeprav ob tem ne manjkajo hamburger in v otroškem meniju ocvrti piščančji medaljoni s pomfrijem. »Stremimo za tem, da bi imeli domačo, lokalno in tradicionalno ponudbo. Mi tu nismo za žar,« je povedala gostinka Andreja Železnikar in poudarila, da se na družinski stojnici posvečajo ljubljanskim tradicionalnim jedem.
Trendi toplih pijač
Če je vroči aperol lani še veljal za novost v ponudbi, je letos utrdil svoj položaj, saj ostaja na sejemskih menijih in se tako pridružuje nizu toplih različic sicer bolj poznanih poletnih koktajlov. A vroči džin, ob njem pa tudi vroči mohito, vroči jameson, pelinkovec, martini in podobno že nekaj časa pričajo o trendu segretih alkoholnih pijač. Pri aperolu recimo kuhajo pomarančni ali jabolčni sok z začimbami, medom in lahko tudi belim vinom, čemur nato dodajo seveda aperol.
Se pa na sejmu pojavljajo tudi razni marketinški prijemi. Kot denimo akcije, kjer ob naročilu petih kuhanih vin ponujajo eno zastonj ali enako ob petih šilcih žganja šesto zastonj. Nezgrešljiv je tudi reklamni pano pri Ribji brvi s fotografijo churrosov in velikim pripisom »tradicionalna španska jed ponovno v Ljubljani«. »Tradicionalno«, kar koli že pade pod to, je tako in tako komercialno geslo že nekaj časa.
In za konec še nekaj sejemskih cen iz sedaj tudi že tradicionalno drage Ljubljane. Na papirnatih krožnikih postreženi čevapčiči v lepinji so od 11 do 15 evrov, pleskavica v lepinji od 10 do 14 evrov, prebranec s pikantno klobaso 10 evrov, pečena rebrca s pomfrijem 14 evrov, golaž 7 in 14 evrov, hot dog od 4,50 do 6 evrov, z govejo klobaso 10 evrov, kranjska klobasa od 9 do 12 evrov in pečenica z zeljem okoli 11 evrov. Pivo v pollitrski pločevinki stane okoli 4 evre, kuhano vino od 3 evre naprej, vroči džin okoli 4 evre in vroči aperol okoli 5 evrov. Miške od 5 do 6 evrov in dubajske miške 9 evrov.