Po skoraj tridesetih letih bo vodnjak Zlata deklica na Ribjem trgu doživel celovito prenovo. Vodnjak bodo pregledali, očistili, utrdili in restavrirali kamnite elemente ter, če bo treba, posodobili pripadajoče instalacije, so sporočili z ljubljanske občine. Dodali so še podatek, da bo obnova stala skoraj 20.000 evrov z davkom, dela pa bodo predvidoma potekala en mesec.
Kip Zlate deklice, ki zliva vodo iz vrča, izvira iz druge polovice 19. stoletja, ko je nastal kot zaključna skulptura vodnjaka. Prvotno je bila podoba vodne nimfe vlita v železno sivo litino, površina pa je bila pozlačena. Vodnjak je sprva stal v Tivoliju, približno tam, kjer je bil nekdaj letni kino. Prav zaradi vzpostavitve letnega kina so vodnjak prestavili na rob gozda ob Jesenkovo sprehajalno pot. V začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja so kip prvič restavrirali, nato pa je z vodnjakom leta 1981 dobil svoj prostor na Ribjem trgu ob Ljubljanici. To je sledilo pobudi Plečnika, ki je na tem majhnem ljubljanskem trgu predvidel sodobni poudarek, po možnosti s kovanim predmetom. Atmosferski vplivi in vandalizem so kip v naslednjih letih močno poškodovali, zato je bila leta 1997 potrebna ponovna temeljita obnova in celo delna rekonstrukcija. Iz umetne smole so izdelali tudi kopijo izvornega litoželeznega kipa, ki je za zunanje vplive bolj odporna.
Vodnjak na najmanjšem mestnem trgu
Vodnjak z zlato deklico stoji sredi najmanjšega mestnega trga, ki se je po potresu leta 1895 razvil iz nekdanje Ribje ulice. Na njej sta bili od 16. stoletja ribiški pristan in ribja tržnica, kar pojasnjuje tudi izvor imena. Posebnost tega ljubljanskega mikroprostora je tudi, da je na njem na številki 2, z vhodom v prvo nadstropje na Stritarjevi 7, najstarejša datirana hiša v mestu. Zgrajena je bila leta 1528, na njenem pročelju pa je viden tudi grb njenega prvega lastnika, veletrgovca Volka Boscha oziroma Poscha, ki je bil kratek čas tudi ljubljanski župan. V Boschevi hiši, ki ji pravijo tudi Polževa hiša, je leta 1562 živel reformator Primož Trubar.