Redni sprehajalci naj bi od začetka pomladi ob več sprehajalnih poteh opazili več invazivnih rastlin. Te naj bi bile pogoste predvsem v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ob nabrežjih Ljubljanice in Save ter na Golovcu. Nekateri o njih redno opozarjajo pristojne mestne službe, drugi jih poskušajo odstranjevati kar sami. »Skrbi me, ker so nekatere rastline lahko tudi nevarne za človeka. Denimo ambrozija, ki pogosto raste na kakšnih zapuščenih zemljiščih. Če le imam možnost, jo poskušam odstraniti,« nam je povedala redna sprehajalka.
»Na obrežjih Save Voka Snaga ne izvaja odstranjevanja, na nabrežjih Ljubljanice pa invazivne rastline odstranjujemo le na območju Centra oziroma javnih zelenih površin, za katere smo odgovorni. Na območju središča mesta velik problem predstavlja jesen, ki se izjemno hitro širi po brežinah in ga zaradi zahtevne dostopnosti težje odstranjujemo,« so pojasnili v javnem podjetju Voka Snaga. V Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib odstranjevanje poteka bolj sistematično v sodelovanju z MOL in Gozdarskim inštitutom Slovenije ter Zavodom RS za varstvo narave in s številnimi prostovoljnimi akcijami, ki jih Voka Snaga usklajuje skupaj s službami MOL.
Izziv z železnicami
»Med meščani je zavest o invazivnih rastlinah zelo velika. Pogosto nas ogorčeni kličejo o posameznih velikih zaplatah različnih invazivk. Res je, da včasih katero še vedno zamenjajo, a to hitro rešimo. Meščane ta problematika zelo zanima in nas nanjo tudi pogosto opozorijo,« je povedal vodja Botaničnega vrta Jože Bavcon. Dodal je, da lahko veliko naredijo že prebivalci sami, če v svoji najbližji okolici odstranijo rastline, ki se pojavijo.
Bavcon svetuje, da ljudje rastline odstranjujejo po nalivih, ko je zemlja namočena, ker jih takrat lažje izpulimo. »To pa še ni dovolj, vse skupaj bi moralo biti sistemsko urejeno. Gre za velika državna podjetja, kot so železnice, ki bi lahko ob progah, kjer je res ogromno invazivk, te strojno odstranjevali, že zgodnja košnja bi zelo pomagala. Železnice so pravi tok invazivk, kot tudi avtoceste. Prve tuje rastline so se ob železnici začele popisovati že kmalu po njenem prihodu,« je pojasnil. A težava je nastala, ker so bile te rastline v 80. letih prejšnjega stoletja dojete še kot nove vrste v slovenski flori.
»Preobrat se je zgodil po osamosvojitvi, ko je zaradi opuščanja rabe in predvsem divje privatizacije in lastnine kot svetinje prišlo do enormnega razraščanja teh vrst. Zato bi to morali rešiti na državni ravni, seveda z obvezami za občine, na način, da je treba na zasebnih in predvsem različnih degradiranih površinah vse invazivne vrste odstraniti pred semenjem, če to ni storjeno, to naredi občina na stroške lastnika. Invazivke naredijo ogromne količine semen, kar pomeni, da se ta selijo na vsa bližnja potencialna rastišča tudi na povsem naravne in nedotaknjen dele. S prometom pa se na vsa, tudi oddaljena območja širijo s pomočjo semen, največ pa s prenosom zemlje ob gradnjah,« je prepričan Bavcon.
Povzročajo spremembe v okolju
»V novem okolju se tujerodne rastline najlažje primejo tam, kjer je okolje že degradirano zaradi človekovih posegov, ker je tam manj domačih vrst, ki bi jim preprečevale naseljevanje – med bolj degradiranimi območji so tudi mesta in brežine reguliranih rek, zato je tu največji problem invazivnih vrst. V gozdovih, ki so še dokaj naravni ekosistemi, je problemov z invazivkami bistveno manj. V okolju, ki je zdesetkano domačih vrst, nekatere tujerodne vrste uspevajo zelo dobro, začnejo se bujno razraščati in izpodrivati še tiste preostale domače vrste, ki so ostale – to so invazivne vrste,« je pojasnil Davorin Tome z Nacionalnega inštituta za biologijo.
Kot je opozoril, so dolgoročne posledice širjenje invazivnih vrst ključne za spreminjanje združbe vrst v okolju. Določene domorodne vrste namreč izginejo ali postanejo zelo redke. »Problemi imajo globalni pomen, invazivne vrste se namreč dobro počutijo povsod po svetu, skoraj kamor koli jih zanesemo, se razbohotijo in tam izpodrinejo domorodne vrste. S tem izgine veliko različnih vrst na račun ene, invazivne, ki se širi po svetu, velik, tudi globalen je zato vpliv na siromašenje biodiverzitete,« je dodal.