Ključna vizija širjenja pokopališča temelji na zasnovi akademika Marka Mušiča, ki je že v začetku osemdesetih let dobil naročilo za ureditev območja Žal proti Gramozni jami in Tomačevski cesti. S svojo arhitekturo je povezal antične vzorce urejenosti pokopnih prostorov s sodobnimi prostorskimi in simbolnimi rešitvami. Njegove strukture, kot so betonske elipsaste oblike in strehe z zasaditvijo dreves, ustvarjajo prostor, ki presega funkcionalno dimenzijo in postaja arhitekturni spomenik, namenjen spominu, refleksiji in večnosti.

258

klasičnih grobov je predivdenih na najnovejšem delu pokopališča Žale.

Poleg novejših razširitev so v zadnjih letih vodili tudi obnovo starejših delov pokopališča. Med letoma 2019 in 2021 je bil prenovljen Plečnikov del Žal, kjer so obnovili pet mrliških vežic v skladu s kulturnovarstvenimi smernicami, pri čemer so ohranili prvotni arhitekturni značaj, ki ga je Plečnik Žalam vdahnil že v prvi polovici 20. stoletja. Ena od ključnih modernizacij je bila odprtje razširjenega dela Žal oktobra 2021, ki vključuje tri okrogle in eno kvadratno žarno oazo ter urbani spominski park Gaj spomina. Elementi kot Vodnjak življenja in Zelena piramida pa še dodatno umeščajo pokopališče v koncept spoštljivega prostora, namenjenega spominjanju in refleksiji.

Novi vhod še čaka na uporabno dovoljenje

V strehe nekaterih struktur so zasajena drevesa, katerih korenine simbolno segajo »nad mejo življenja«, medtem ko betonske elipsaste oblike nakazujejo večnost in spomin. F jaka Gasar

Med letoma 2022 in 2025 so urejali nova pokopna polja, prilagajali infrastrukturo sodobnim potrebam, vključno z digitalizacijo evidenc, in pripravili dodatna grobna polja za žarni pokop in Gaj spomina III za raztros pepela. Prav tako so izpeljali Mušičevo dolgoročno vizijo razvoja pokopališča. »Tako smo že marca lani začeli pokopavati na klasičnem delu novozgrajenega pokopališča, poimenovanega oddelek 16, kjer je predvidenih skupno 258 grobov,« so nam povedali na ljubljanskih Žalah in dodali, da ima novi del začasna nagrobna obeležja, križ in piramido. »Strankam ju ponudimo, ko ob naročilu pokopa oddamo novo grobno mesto,« so še povedali in obrazložili, da ko oddajo novo grobno mesto, se uredi začasna prva ureditev in postavi začasno nagrobno obeležje, na katerega se pritrdi ploščica z napisom. »Stranka kasneje uredi grobno mesto po svojih željah, z upoštevanjem naših omejitev.« Obenem so še dodali, da je okoli 15 odstotkov pogrebov na Žalah s krsto.

Novi vhod še čaka na uporabno dovoljenje

Ko na novem delu pokopališča oddajo novo grobno mesto, se uredi začasna prva ureditev in postavi začasno nagrobno obeležje. F Jaka Gasar

Na alejo Žale bo treba še počakati

Mestna občina Ljubljana, ki upravlja pokopališče, je trenutno še v fazi pridobivanja uporabnega dovoljenja za vhodno območje v novi del pokopališča pri Poti med Jerebikami. »Sledila bosta dokončanje območja klasičnih grobnih polj na južnem delu novih Žal in ureditev osrednje aleje. Zadnja faza projekta pa je dodatno grobno polje za žarni pokop in Gaj spomina III za raztros pepela,« so nam pred časom odgovorili iz mestne hiše.

Novi vhod še čaka na uporabno dovoljenje

Stari in novi del pokopališča, ki ju ločuje Tomačevska cesta, namerava občina povezati s preureditvijo dela Tomačevske v osrednjo alejo Žal. F Jaka Gasar

Naj spomnimo, da namerava občina stari in novi del pokopališča, ki ju ločuje Tomačevska cesta, bolje povezati s preureditvijo dela Tomačevske v osrednjo alejo Žal. Gre za odsek med vilo na naslovu Tomačevska 13 in krematorijem na naslovu Tomačevska 2. Tomačevska cesta je na tem odseku trenutno dvopasovnica z omejitvijo hitrosti 50 kilometrov na uro, nima pa urejenih površin za kolesarje. Po preureditvi bo območje primarno namenjeno pešcem, dovoljena bo tudi vožnja kolesarjem. Motorni promet bo z izjemo avtobusov Ljubljanskega potniškega prometa in intervencijskih vozil oziroma vozil javnega podjetja Žale prepovedan, kaže veljavni mestni proračun. »Za vse faze projekta je pridobljeno gradbeno dovoljenje. Strošek investicije bo znan po izvedbi razpisa za izbor izvajalca,« so nam še sporočili iz MOL. 

Kronološki pregled razvoja in prenove Žal

1906 – Ustanovitev osrednjega
ljubljanskega pokopališča

Mestne oblasti v Ljubljani uredijo novo mestno pokopališče izven takratnega mestnega jedra.

Nastane osnova današnjih Žal kot enotnega pokopališkega prostora.

1937–1940 – Plečnikova
monumentalna ureditev

Arhitekt Jože Plečnik zasnuje vhodni kompleks z arkadami in mrliškimi vežicami.

Nastane znameniti poslovilni kompleks z značilnim simbolnim vhodom kot »mesto mrtvih«. Ta del je danes zaščiten kot kulturni spomenik državnega pomena.

1982 – Natečaj za širitev pokopališča

Razpisan je urbanistično-arhitekturni natečaj za širitev Žal.

Zmaga arhitekt Marko Mušič, ki zasnuje koncept »Novih Žal«.

1988 – Odprtje »Novih Žal«
(oddelek D)

Realizacija prve faze Mušičeve zasnove.

Uvedba novih pokopnih polj,
urejenih parkovnih struktur in
arhitekturno oblikovanih
spominskih elementov.

Pokopališče se razširi proti območju Tomačevske ceste in Gramozne jame.

Mušičev pristop postane dolgoročna podlaga za nadaljnji razvoj območja.

1990–2010 – Postopne širitve
in dopolnitve

Nadaljnje urejanje grobnih polj v skladu z Mušičevo urbanistično zasnovo.

Razvoj žarnih polj zaradi vse večjega deleža upepelitev.

Vzdrževanje in delne obnove
infrastrukture (poti, zelenice,
komunalni sistemi).

2019–2021 – Obnova Plečnikovega dela

Začne se obsežnejša prenova
zgodovinskega kompleksa.

Prenovljenih je več Plečnikovih mrliških vežic v skladu s
konservatorskimi smernicami.

Nadaljuje se postopna sanacija fasad, notranjosti in tlakov.

Oktober 2021 – Odprtje razširjenega žarnega dela

Uradno odprtje novih žarnih oaz
in spominskega parka.

Urejene so krožne in kvadratne žarne strukture.

Nastane Gaj spomina – poseben prostor za raztros pepela.

Elementi, kot sta Vodnjak življenja in Zelena piramida, sledijo simbolni govorici Mušičeve arhitekture.

2022–2025 – Nadaljevanje širitve
in modernizacije

Priporočamo