Priprava in sprejetje akcijskega načrta za enakost spolov v Mestni občini Ljubljana za obdobje 2026–2030 – prvega je MOL sprejela leta 2016 – kot so zapisali v predlogu dokumenta, predstavlja nadaljevanje dolgoletnih prizadevanj ljubljanske občine za ustvarjanje vključujoče in enakopravne družbe, v kateri imajo vse prebivalke in prebivalci ne glede na spol enake možnosti in priložnosti za sodelovanje v družbi. Načrt je namenjen tako zaposlenim v mestni upravi, javnih zavodih in javnih podjetjih kot tudi vsem prebivalkam in prebivalcem Ljubljane, usmerjen pa je k nadaljnji krepitvi dejanskih uresničevanj načela enakosti spolov na vseh področjih javnega in zasebnega življenja. Pri čemer ne gre le za zagotavljanje formalne enakosti, temveč za ustvarjanje tako strukturnih kot širših družbenih pogojev v lokalni skupnosti.
Akcijski načrt opredeljuje cilje, prednostna področja in konkretne ukrepe za nadaljnje izboljševanje položaja žensk in krepitev enakosti spolov v Ljubljani.
Zakonodaja obstaja, družbene razlike ostajajo
»Čeprav je enakopravnost spolov formalno zagotovljena z zakonodajo, na posameznih področjih družbenega življenja o dejanski enakosti ne moremo govoriti. Različni indeksi enakosti spolov, ki merijo napredek in doseganje dejanske (ne)enakosti, kažejo na segregacijo trga dela po spolu, obstoj plačne in pokojninske vrzeli med spoloma, neenako porazdelitev skrbstvenih in gospodinjskih obveznosti, neuravnoteženo zastopanost spolov na različnih družbenih področjih, razširjenost nasilja nad ženskami ter še vedno stereotipna in pogosto seksistična prepričanja,« so družbeno sliko na področju vprašanja (ne)enakosti spolov strnili v občinskem dokumentu. Pri tem so podčrtali, da enakost spolov ni uresničena zgolj s formalnim zagotavljanjem enakih pravic in možnosti, temveč zahteva tudi prepoznavanje in odpravljanje strukturnih ovir in družbenih vzorcev, ki posameznicam in posameznikom določajo različna izhodišča, omejitve in pričakovanja. Ob čemer je pomembno tudi zavedanje, da se vprašanje spola vedno prepleta še z drugimi osebnimi okoliščinami, kot so starost, socialno-ekonomski položaj, etnična pripadnost, spolna usmerjenost in drugo, zaradi česar se oblike neenakosti med ljudmi pomembno razlikujejo.
Ukrepi za širšo javnost
Aktivnosti, ki so jih predvideli na področju usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja za širšo javnost, bodo tako usmerjene v nadaljnje zagotavljanje vrtcev z izmenskim delovnim časom, sofinanciranje počitniškega varstva, podporo programom in dnevnim centrom za starejše, subvencionirane pomoči družini na domu ter spremljanje in podporo pri vzpostavljanju ter izvajanju javne mreže dolgotrajne oskrbe na domu na območju MOL. Cilj pri tem je, kot so zapisali na občini, ohraniti in razvijati dostopne storitve, ki zmanjšujejo skrbstveno obremenitev posameznic in posameznikov ter prispevajo k enakovredni delitvi družinskih in skrbstvenih odgovornosti.
Na področju tradicionalnih vlog in stereotipov o ženskah in moških bodo za širšo javnost nadaljevali razstavne in druge kulturne projekte, ki kritično obravnavajo tradicionalne spolne vloge in stereotipe, in ob tem pripravili večji družbeno angažiran razstavni projekt. Posebna pozornost bo namenjena nadaljevanju povečevanja vidnosti žensk v javnem prostoru, med drugim pri poimenovanju ulic, trgov in parkov, postavljanju spomenikov in drugih obeležij. Poleg tega je predvidena vzpostavitev spletne predstavitve pomembnih Ljubljančank in njihovega prispevka k zgodovini in razvoju mesta. Prav tako bodo aktivnosti med drugim usmerjene tudi k širšemu ozaveščanju o diskriminaciji in predsodkih. Medtem ko pomemben izziv na področju preprečevanja nasilja nad ženskami ostaja zagotavljanje dolgoročnih dostopnih in kakovostnih programov pomoči, učinkovito povezovanje različnih služb in organizacij ter doseganja žensk, ki zaradi različnih okoliščin težje dostopajo do pomoči, so navedli v predlogi dokumenta. Kot tudi, da bodo v MOL med drugim v prihodnje nadaljevali podporo programov varne namestitve, svetovanja, opolnomočenja in zagovorništva žensk in otrok žrtev nasilja, ozaveščanja in drugih preventivnih ukrepov.
Prizadevanja za varstvo reproduktivnega zdravja in pravic
Na področju zdravja so pri načrtovanju aktivnosti prav tako izhajali iz družbenih okoliščin spola, ki poleg bioloških in osebnih ter še drugih družbenih kontekstov prav tako vplivajo na neenakosti v zdravju. Pomemben poudarek bo namenjen reproduktivnemu zdravju in varstvu reproduktivnih pravic, prizadevanjem za destigmatizacijo menstruacije in izboljšanje dostopnosti menstrualnih higienskih pripomočkov. Prav tako bo pozornost med drugim usmerjena k preventivnim in ozaveščevalnim aktivnostim, namenjenim zmanjševanju zdravstvenih in socialnih tveganj, povezanih z uporabo alkohola in drugih psihoaktivnih snovi. »Vzorci uporabe, izpostavljenost tveganjem, posledice, stigma in ovire pri dostopu do moči niso spolno nevtralni, kar morajo upoštevati tudi ukrepi na tem področju,« so zapisali v predlogu akcijskega načrta.
Cilj teh ukrepov je prispevati k zmanjševanju neenakosti v zdravju ter ženskam in moškim omogočiti boljše pogoje za ohranjanje in krepitev telesnega ter duševnega zdravja. »Ključna horizontalna dimenzija vseh ukrepov je krepitev zdravstvene pismenosti, ki omogoča bolj informirano odločanje, preventivno ravnanje, pravočasno odzivanje na zdravstvene težave in lažje prepoznavanje kakovostnih ter strokovno preverjenih informacij v množici zavajajočih vsebin«.