Remiza Ljubljanskega potniškega prometa (LPP), pokriti prostor za popravljanje, shranjevanje in čiščenje vozil, na sedanji lokaciji ob Celovški cesti v Šiški stoji že od leta 1931, ko so vanj parkirali še tramvaje. O novi podobi (kakor tudi o drugi lokaciji) so tako v LPP kot na ljubljanski občini razmišljali že nekaj časa, trenutno pa je projekt v fazi priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN).

»S sprejetjem tega se bo začela izvedba, kar načrtujemo za leto 2021, projekt pa naj bi se končal leta 2030,« so sporočili iz LPP, kjer pa o ceni projekta niso želeli ugibati. »Smo še v fazi razvoja, zato bi bilo o tem prenagljeno govoriti,« so ocenili.

Izbirali med tremi variantnimi rešitvami

Gradnjo bodo izvajali po fazah. »Izvedba 1. faze, gre za postavitev nadstreška na severni strani, je predvidena do konca leta 2023,« so odgovorili na LPP. Preostale faze, gradnja novega in večjega servisno-vzdrževalnega centra, rušenje obstoječih objektov ter postavitev nadstreška na južni strani, pa bodo predvidoma zaključene do leta 2030. Iz sklepa o začetku priprave OPPN, ki ga je maja lani podpisal ljubljanski župan Zoran Janković, je razvidno, da želijo v javnem podjetju podreti poslovni objekt ob Celovški cesti ter kleparske in mehanične delavnice, na novo pa nameravajo graditi nov servisno-vzdrževalni center, upravne oziroma poslovne prostore, parkirni plato z nadstrešnico za avtobuse.

Za prenovo remize so bile izdelane tri variantne rešitve, ki so jih na LPP podrobno preučili s predstavniki ljubljanske občine, MU, oddelka za urejanje prostora in ljubljanskim podžupanom Janezom Koželjem. Za najprimernejšo variantno različico so izbrali rešitev Šabec Kalan Šabec – Arhitekti, kot kriterija pri izbiri pa so na LPP navedli uporabnost ureditve in etapnost izvedbe, ki omogoča nemoteno delovanje potniškega prometa tudi v času gradnje.

Hrup, izpuhi in večmilijonski minus

Pred časom se je govorilo celo o selitvi remize na obrobje Ljubljane. Leta 2015 je bil med možnimi lokacijami Rudnik, na zemljišču Viatorja & Vektorja. Željo in obstoj tehnoloških možnosti za selitev je že leta 2010 potrdil tudi ljubljanski župan. Kot smo poročali pred štirimi leti, bi bilo zemljišče za remizo primerno, saj je bilo za okoli 40.000 kvadratnih metrov večje od tistega v Šiški, obenem pa bi stavbe stale v neposredni bližini ljubljanske obvoznice. A so analize LPP sčasoma pokazale, da so preveč oddaljene lokacije neučinkovite in da je obstoječa v Šiški povsem ustrezna, obenem pa LPP v poskusu nakupa zemljišča ni bil uspešen.

Selitev remize bi bila verjetno dobro sprejeta tudi pri stanovalcih Celovških dvorov in v blokih ob Litostrojski cesti, ki se že dolgo pritožujejo nad hrupom in izpuhi avtobusov. Avgusta lani so z vodstvom LPP sprejeli dogovor o ukrepih, s katerimi bodo zmanjšali tako zvočne motnje kot izpuhe, zavezali pa so se tudi k nepretrgani izvedbi meritev hrupa. Ravno s preureditvijo območja remize, zlasti z gradnjo nadstrešnice, pa bodo tudi na tem področju naredili (dolgoročnejši) korak naprej. Reševanje vprašanja izpušnih plinov pa v LPP vidijo tudi v nakupu vozil z najnovejšo, okolju prijazno tehnologijo. Ljubljanski potniški promet je lansko leto sklenil z okoli 6,8 milijona evrov minusa in je tako prvič po 2012 leto končal v rdečih številkah. A takšen pričakovan poslovni rezultat po navedbah direktorja Petra Horvata ni posledica bistvenega poslabšanja poslovanja LPP. Spomnimo: javno podjetje je v proračunu za 2018 namreč »rezerviralo« za 6,9 milijona evra stroškov, ki jih bodo imeli s poplačilom prispevkov za poklicno zavarovanje večine voznikov za nekaj let nazaj, in ker so nekatere stroške iz tega naslova lani že izplačali. Če tega stroška ne bi bilo, bi 2018 končali z okoli 100.000 evri dobička. A jim to, kakor so nam zagotovili, nikakor ne bo preprečilo začetka projekta obnove remize.

Priporočamo