Prebivalec Resljeve ceste v Ljubljani je pred slabim letom prenovil fasado na svoji hiši. »Niti en teden ni minil, pa se je na fasadi že pojavil prvi napis. Kmalu so napisom sledile še druge poslikave in fasada je zdaj videti, kot da bi bila obrabljena. Nimam denarja, da bi na vsakih nekaj tednov plačeval čiščenje fasade. Me je pa zelo užalostilo, ker sem za novo barvanje nedolgo tega dal več kot 15.000 evrov. Gre za stavbo, ki je pod spomeniškim varstvom in vsak poseg je ogromen strošek,« je dejal.
Kmalu po tem je začel opažati, da so stavbe v središču mesta polne grafitov. »Najdemo lahko vse, od žaljivih napisov do čudovitih slik. Razumem, da je tudi grafitiranje vrsta umetnosti, a nekje so meje. Sprašujem se, ali se grafitarji zavedajo, kakšne stroške povzročajo lastnikom. Poleg tega pa so vsebine lahko tako žaljive, da mi je hudo gledati, ko otroci hodijo mimo in prebirajo takšne stvari. Želim si, da bi občina ukrepala,« je še dodal.
Največ grafitov ob napetih političnih okoliščinah
Na Mestni občini Ljubljana (MOL) so pojasnili, da je onesnaženost z grafiti v mestu stalno prisotna, ob zaostrenih družbeno-političnih okoliščinah pa navadno še poraste. »Največkrat se pojavijo na objektih v mestnem središču in v okolici posameznih dogodkov, na katere se običajno nasprotniki z grafiti odzivajo in ti vsebujejo s tem povezano tematiko. Največkrat se soočamo tudi z uničenimi koši, poškodovanimi drevesi, občasno so poškodovani tudi ohišja za radarje, parkomati, urbanomat in avtobusno postajališče,« so še zapisali.
Pristojnosti mestnega redarstva zajemajo tudi prekrške s področja grafitiranja. »Zaznavanje tovrstnih prekrškov je sicer oteženo, saj mora pooblaščena uradna oseba, mestni redar, na kraju zalotiti kršitelja, da lahko izpelje postopek o prekršku. Zakon o varstvu javnega reda in miru v 15. členu določa, da globa za tovrstne prekrške znaša med 400 in 600 evrov. V zadnjem letu mestno redarstvo ni obravnavalo nobene tovrstne kršitve. Pri tem želimo tudi opozoriti, da vandalizem, pisanje oziroma risanje grafitov in podobna dejanja, ki jih prepoveduje zakon o varstvu javnega reda in miru, lahko preide tudi v kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari, kjer pa mestni redarji nimajo pristojnosti in je za obravnavo ter pregon storilcev pristojna izključno policija,« so dodali na MOL.
Samo lani so skupno očistili 2731 kvadratnih metrov grafitov, strošek odstranjevanja pa je znašal 56.645 evrov. Letos so jih očistili okoli 946 kvadratnih metrov in za to namenili 19.620 evrov. »Neposredno lahko ukrepamo le na javnih površinah oziroma objektih v lasti MOL, medtem ko je odstranjevanje grafitov z zasebnih stavb v pristojnosti njihovih lastnikov. Ti sredstva za takšne posege običajno zagotavljajo prek rezervnega sklada. Lastnikom svetujemo, naj grafite odstranijo čim prej, saj prvi grafit pogosto spodbuja nadaljnje pojave,« so še sklenili.
Uničenje tuje lastnine kaznivo dejanje
Na policiji statistično posebej ne vodijo podatkov na način, ki bi lahko podal informacije o številu poškodovanj tujih stvari v povezavi z vandalizmom ali grafitiranjem. »Samo pisanje po objektih (grafiti) predstavlja prekršek po zakonu o varstvu javnega reda in miru. Sankcija za tako ravnanje je predpisana v 15. členu, če so prisotni elementi vzbujanja narodnostne ali rasne nestrpnosti, je sankcija za tak prekršek predpisana v 24. členu. Glede na namen storilca gre lahko tudi za storitev kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Za različne oblike poškodovanja v okviru vandalizma pa so sankcije predpisane v 17. členu,« so pojasnili.
Če gre za objekt posebnega kulturnega pomena, je lahko podan tudi sum kaznivega dejanja poškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednosti. »Na splošno pojasnjujemo še, da je uničevanje spominskih plošč, klopi, igral na otroških igriščih, dreves in parkov, skrunitev grobov, razbijanje okrasnih plošč na zidovih, razbijanje šip in uličnih svetilk, pisanje po zidovih, prevračanje smetnjakov, uničevanje prometnih in drugih znakov, parkiranih avtomobilov, metanje kamnov v mimovozeča vozila in okna vlakov, nastavljanje skal na železniške proge in podobno postalo nekako del našega vsakdana, vendar nikakor ne nekaj, s čimer bi se lahko kar tako sprijaznili, saj vandalizem poleg neposrednih posledic v okolju pušča tudi motnje v družbenih odnosih in lahko vodi v brezbrižnost, strah in razkroj,« so še zapisali pri policiji.