Vila na Veselovi ulici 17 že približno dve desetletji sameva in propada. Omet na fasadi je praktično povsod že odpadel, vrt se je zarasel, ograja, ki je ograjevala posest, pa je tudi že povsem razpadla. A vili, ki je bila zgrajena leta 1902 in nosi ime Madeleine, se vendarle obeta skorajšnja prenova, saj naj bi se posamezna dela na stavbi že začenjala. Načeto fasado trenutno sicer zakriva platno s podobo fasade po prenovi.

S spletne strani, ki oglašuje stanovanja v prenovljeni vili, je razvidno, da je investitor prenove projektna družba Veselova, ki se je po podatkih iz AJPES preimenovala v MB investicije plus. Lastnika omenjene družbe sta predsednik uprave in večinski lastnik Lesnine MG oprema Boštjan Mencinger in Marjetka Mencinger. Kot kontakt je na spletni strani vile Madeleine navedena tudi Maruška Albreht, ki je poleg Mencingerjevih prek družbe Ande polovična zemljiškoknjižna lastnica stavbe.

Prenova bo zahtevna

V vili Madeleine bo po prenovi osem luksuznih stanovanj, ki bodo namenjena prodaji. Albrehtova ni želela razkriti, kakšne bodo cene kvadratnega metra stanovanj. Pojasnila je le, da bodo cene »v skladu z dosedanjimi razmerami na trgu za tovrstna stanovanja v Ljubljani«. Urejena bodo večja stanovanja s površinami od 127 do 154 kvadratnih metrov, in sicer bo eno stanovanje trisobno, eno triinpolsobno, štiri stanovanja bodo štirisobna, dve pa petsobni.

Koliko je ocenjena vrednost prenove, Albrehtova ni želela razkriti. »Gre nedvomno za zahtevnejšo prenovo, vendar ne dvomimo, da je ne bi uspešno izvedli v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije,« je povedala Albrehtova. Prav zaradi zahtevnosti projekta investitorji še ne morejo oceniti, koliko časa bo trajala prenova in kdaj se bodo potencialni kupci lahko vselili v stanovanja. Ker je vila na Veselovi 17 registrirana kot kulturna dediščina, bo investitor moral upoštevati kulturnovarstvene pogoje zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Ambicije Grkov zaustavila finančna kriza

Ta nekoč razkošna meščanska vila le streljaj od parka Tivoli ima precej zanimivo zgodovino. Leta 1998 jo je kupila Grčija, ki je na njenih več kot 1200 kvadratnih metrih nameravala urediti prostore za potrebe grškega veleposlaništva v Ljubljani. A iz te moke ni bilo kruha, čeprav so Grki trdili, da imajo načrte za obnovo že pripravljene. Še preden bi se lahko lotila prenove, je Grčija namreč zašla v finančne težave, iz katerih se je komaj sedaj izvlekla.

Posledično je lastništvo leta 2013 prešlo na sklad za uporabo zasebnega premoženja Grčije, ki je iskal kupca. Sklad sprva ni bil uspešen. Leta 2016 pa je vendarle našel kupca, in sicer Lesnino MG opremo. Iz evidence trga nepremičnin, ki jo vodi geodetska uprava, je Lesnina za nakup vile skupaj z davkom odštela 600.000 evrov. Iz registra kulturne dediščine je razvidno, da je bila ta neoklasicistična večstanovanjska vila zgrajena leta 1902 po načrtih arhitekta Antona Wolfa. Gradilo jo je podjetje Kranjska stavbna družba, naročnika pa sta bila Josip in Magdalena Spalek, je razvidno iz kataloga secesijskih stavb v Ljubljani. Omenjeni katalog še navaja, da je bila vila sprva okrašena »z modnimi secesijskimi vzorci na ograjah balkonov, pod strešnim vencem in v atikah nad stranskimi okni. Po predelavi leta 1910 za novega lastnika K. Trillerja je fasada ohranila samo še nekaj secesijskih okrasnih elementov na pilastrih med okni zgornjega nadstropja.«

Priporočamo