Mestna občina Ljubljana je lansko leto jeseni kupila svoj drugi stacionarni radar in tri ohišja zanj, ki jih je oktobra namestila na Cesto Dolomitskega odreda, Zadobrovško cesto in v Slovenčevo ulico. Redarji imajo zdaj v Ljubljani dva stacionarna radarja, ki ju lahko premeščajo med sedmimi ohišji. Preostalo četverico ohišij je občina leta 2017 namestila na osrednji del Slovenske ceste ter na Dolenjsko, Roško in Celovško cesto.
Letos ne bo novih radarjev
V letošnjem letu mestno redarstvo ne načrtuje nakupa dodatnih merilcev hitrosti, je povedal vodja mestnega redarstva Roman Fortuna. Nameravajo pa razširiti mrežo lokacij za obstoječa stacionarna radarja. »Kupili bomo dve dodatni ohišji in nekaj novih drogov za ohišja, kar pomeni, da bomo lahko obstoječa radarja ali pa prazna ohišja premeščali na dodatne lokacije,« je pojasnil vodja redarstva in poudaril, da bodo tudi na tak način poskušali pri voznikih spodbuditi odgovorno vožnjo.
Lansko leto sta stacionarna radarja skupno zabeležila 17.900 prekrškov. Če k tem prištejemo še kršitve, ki so jih redarji zaznali z dvema mobilnima radarjema, so lani našteli kar 30.402 prekrška. V primerjavi z letom 2017 gre za 36 odstotkov večje število zaznanih prekrškov.
Kot je opozoril Roman Fortuna, vodja mestnega redarstva, je povečanje absolutnega števila prekrškov povezano z večjim številom ur opravljanja meritev hitrosti. Lani so namreč opravili 7053 ur več kot leto prej.
V redarstvu opazili trend upadanja
Po podatkih iz stacionarnih radarjev je največ voznikov lani imelo težko nogo na Roški cesti, tam je stacionarni radar v 66 dneh meritev hitrosti zaznal 5723 prekrškarjev. Zanimivo je, da je recimo druga lokacija z največ zaznanimi prekrški Dolenjska cesta, kjer je bilo kršiteljev 5196, a je tam radar meril bistveno več dni kot na Roški, in sicer 121 dni.
Fortuna je zadovoljen z učinkom, ki ga imata na hitrost vozil stacionarna radarja, saj je opaziti trend upadanja tovrstnih prekrškov. Če je redarstvo leta 2017 na uro merjenja hitrosti zaznalo v povprečju 5,2 prekrška, so jih lani le 2,6. Kot konkretna primera je navedel stanje na Dolenjski in Roški cesti, kjer je stacionarni radar lani zaznal največ prekoračenih hitrosti. Če je radar na Dolenjski cesti februarja lani v 1011 urah merjenja hitrosti zaznal 1980 prekrškov, jih je decembra v 364 urah 500. To pomeni, da se je število prekrškov v povprečju zmanjšalo z 1,96 na 1,37 na uro oziroma za 30 odstotkov. Na Roški cesti se je frekvenca ugotovljenih prekrškov na uro zmanjšala za okoli 20 odstotkov.
»To kaže, da so se hitrosti na območjih, kjer merimo, zmanjšale,« je prepričan Fortuna, ki meni, da imajo stacionarni radarji vpliv na širše območje, kot le odsek, na katerem merijo. Temu pritrjujejo tudi podatki iz mobilnih radarjev, s katerimi opažajo zmanjšanje števila kršitev na drugih odsekih.
Radar ujel 191 voznikov brez dovolilnice
Stacionarni radar na osrednjem, za avtomobilski promet načeloma zaprtem delu Slovenske ceste pa ima po besedah vodje mestnega redarstva dvojni učinek. Ne detektira zgolj prehitrih voznikov na območju deljenega prometnega prostora (shared space), temveč tudi voznike, ki ne spoštujejo prometne signalizacije. Ker vožnja po tem delu Slovenske ceste ni dovoljena razen za prebivalce z dovolilnicami občine, goste hotela Slon in mestne avtobuse ter vozila na intervencijski vožnji, redarji prehitrim voznikom brez dovoljenja za prevoz tega dela Slovenske ceste pošljejo tudi globo zaradi neupoštevanja prometne signalizacije (prepoved vožnje).
»Preverimo, ali imajo ustrezno dovolilnico, in če je nimajo, jim naložimo globo.« Ta jih poleg globe za prehitro vožnjo stane dodatnih 160 evrov. Lani je stacionarni radar na Slovenski cesti odkril 593 prehitrih voznikov, od tega jih 191 ni imelo dovoljenja za vožnjo po tem delu mesta. »Večinoma gre za tujce, ki zaidejo ali pa jih navigacijske naprave še vedno peljejo skozi center. V zgodnjih jutranjih urah pa so kršitelji tudi posamezniki in tudi taksisti,« je povedal Fortuna.
