Sodeč po nedavni raziskavi evropskega statističnega urada Eurostat, ki je v več kot stotih evropskih mestih preverjal zadovoljstvo prebivalcev s čistočo njihovega mesta, so Ljubljančani s čistočo Ljubljane zadovoljni. Bi si pa ob tem najbrž želeli biti tisti, ki za čistočo mesta skrbijo, bolj zadovoljni z ravnanjem meščanov. Nedavno so namreč na ljubljanski mestni občini v sklopu kampanje Človek, čuvaj svoje mesto opozorili na problematiko žvečilnih gumijev in cigaretnih ogorkov, ki jih namesto v koše za smeti ljudje odvržejo kar na tla.
Vozniki ogorke odvržejo kar iz vozila
Na občini so ob tem izpostavili, da samo na Slovenski cesti očistijo »nešteto žvečilnih gumijev«, ki ne le da se spremenijo v črne packe ter kazijo mesto in povzročajo škodo na tlakovcih, temveč so lahko tudi nevarni. Žvečilke se lahko psom zalepijo na tačke, medtem ko jih ptice lahko zamenjajo za hrano, zaradi zlepljenega kljuna pa lahko tudi poginejo. Ob Slovenski cesti so po ocenah javnega podjetja Snaga med območji, kjer tla najpogosteje kazijo žvečilni gumiji, še Ambrožev trg in tamkajšnji podhod, Šubičeva ulica pred vhodom v Gimnazijo Jožeta Plečnika, Adamič-Lundrovo nabrežje, Gledališka stolba pri Kongresnem trgu in površine pred vhodom v Narodno in univerzitetno knjižnico.
»Žvečilni gumiji so največja težava pred šolami in na avtobusnih postajališčih, cigaretni ogorki pa predvsem v križiščih pred semaforji (vozniki jih še vedno mečejo iz vozil), na avtobusnih postajah in na posameznih lokacijah, kjer se ljudje zbirajo in družijo, kot so nabrežja Ljubljanice in podhodi,« pojasnjuje svetovalka direktorja in vodja odnosov z javnostmi v Snagi Nina Sankovič. Ob tem poudarja, da »na tla odvrženi žvečilni gumiji in cigaretni ogorki zahtevajo veliko dodatnega dela pri čiščenju in povzročajo nevšečnosti občanom in obiskovalcem mesta«.
Visokotlačno pranje, para in suhi led
Snago odstranjevanje žvečilnih gumijev stane kar 7,5 evra na kvadratni meter, saj se trdovratnega problema v javnem podjetju predvsem na tistih površinah, s katerih je lepljive odpadke težje odpraviti, lotevajo s posebnimi postopki čiščenja. Medtem ko lahko denimo z granitnih kock delavci žvečilke odstranijo z rednimi postopki čiščenja, kot so strojno in ročno pometanje ter sesanje in strganje, morajo namreč asfaltne in nekatere kamnite površine očistiti s pomočjo visokotlačnega pranja, parnega čiščenja in čiščenja s suhim ledom.
Visokotlačno pranje temelji na pari in vroči vodi pod visokim pritiskom. »Za čiščenje se porabi veliko vode, ki z visokim pritiskom in temperaturo odstrani žvečilne gumije in drugo nesnago,« enega od postopkov opisuje Sankovičeva, a ob tem opozarja, da tovrsten postopek ni primeren za vse površine. Pri novejšem asfaltu se lahko začne taliti zgornja površina, pri čiščenju keramičnih ploščic lahko odstopijo fuge, pri hrapavi oziroma porozni površini pa je potrebno odstranjevanje z ročnim odstranjevalcem, ker se le na tak način odstrani madež, ki ostane na mestu odstranjene žvečilke. »Naprava uspešno in hitro odstrani žvečilne gumije le na nekaterih površinah, na bolj grobih in luknjičavih površinah pa le z dodatno čistilno delovno operacijo, ki bistveno zmanjša zmogljivost čiščenja,« še dodaja Sankovičeva.
Odlepijo vsako žvečilko posebej
Na območju Ambroževega trga, Šubičeve ulice pred vhodom v tamkajšnjo gimnazijo, na Adamič-Lundrovem nabrežju ter pri Gledališki stolbi so delavci Snage izvedli akcijo čiščenja žvečilnih gumijev s pomočjo suhega ledu. »Čiščenje se izvaja z neprekinjenim curkom zrnc suhega ledu z nizko temperaturo (–79 stopinj Celzija), ki ob dotiku povzročajo mini eksplozije, ki brez poškodbe ločijo nesnago od osnovne površine,« pojasnjuje Sankovičeva. Hkrati opozarja, da je s tem postopkom treba odstraniti vsak žvečilni gumi posebej, površina pa po končanem delu ostane neenakomerno očiščena, prav tako je tovrstno čiščenje precej hrupno.
Bolj kot zahtevni in dragi postopki odstranjevanja žvečilk je zato pomembno odgovorno obnašanje prebivalcev in obiskovalcev mesta. »Za posameznika je potrebna le sekunda premisleka, da se odloči za odgovorno ravnanje in papir, žvečilni gumi ali pa ogorek odvrže v smetnjak, medtem ko čiščenje odpadkov traja precej dlje,« je že ob junijski akciji v sklopu kampanje Človek, čuvaj svoje mesto poudarila tudi Monika Utroša Škerjanec, ki je sredi junija na Slovenski cesti mimoidoče spodbujala k skrbi za okolje.
