Zveza društev upokojencev območja Ljubljana Vič - Rudnik je dogodek pripravila že dvanajstič zapored, letos v sodelovanju z Društvom upokojencev Trnovo. Na sobotnem dopoldanskem srečanju se je predstavilo osem pevskih zborov, ki s petjem negujejo tradicijo slovenskih ljudskih pesmi. »Ta dogodek upokojencem veliko pomeni, kar se vidi tudi po udeležbi,« je pred polno dvorano Antonovega doma dejal Mirko Jarc, predsednik Območne zveze društev upokojencev Ljubljana Vič - Rudnik. »Me pa žalosti, da v širši skupnosti nimamo veliko posluha za financiranje teh pevskih zborov. Odvisni smo od volje vodstva posameznega društva in donacij. Mnogo društev zbira denar za financiranje nastopov iz svojih žepov. Skrbi me, da bo ljudska pesem izginila, ko bodo naši pevski zbori odšli s tega obličja. To me najbolj žalosti,« je še dejal.
Revija ljudskih pevskih zborov pa ni zgolj priložnost, da člani pokažejo, katere pesmi so na vajah pilili, ampak je tudi prostor izmenjave izkušenj med društvi. Kot je dejala predsednica Društva upokojencev Kozarje in članica njihovega zbora Cvetka Hrovat: »To srečanje je pomembno zato, da pokažemo, zakaj hodimo vsak teden na vaje, in da se družimo. Hkrati je to srečanje vseh društev naše območne zveze, na katerem se tudi malo pogovorimo o problematiki društev, o vsem, kar nas zadeva, in da delimo izkušnje. Ta povezava je zelo pomembna.«
Zdravilo za osamljenost
Franci Hočevar, ki je član zbora Društva upokojencev Trnovo, med nastopi po domovih za starejše opaža, da ima pesem posebno moč. V poslušalcih takrat nekaj zaživi, je dejal, tudi zaradi spominov, ki jih ljudska pesem obuja. »V Društvu upokojencev Trnovo že od nekdaj gojimo petje. Zdaj bo minilo deset let, odkar smo ustanovili zbor, in iz leta v leto nam gre lepše. Ljudje zelo radi pojejo, sploh ljudske pesmi, ki jih spominjajo na otroštvo. Veliko nastopamo po domovih, kjer vidimo, kako se ljudje odzovejo, ko začnemo peti stare ljudske pesmi, kako začnejo zraven pomagati in kako ploskajo. V tem res uživajo,« je pojasnil.
Po njegovih besedah pevci dobro razumejo, kako pomembna je vloga glasbe pri premagovanju osamljenosti, s katero ima velike težave zlasti starejša populacija. »Osamljenost je velik problem pri starejših. Včasih srečaš ali obiščeš koga, pa se začne s teboj pogovarjati, kot bi se že dolgo poznala. Zanimive in hkrati težke so te stvari. Vidiš, kako so nekateri nazadnje zares kar pozabljeni – že žlahta jih pozabi, kaj šele drugi. Če je dober sosed, je pa še največ vreden, kot so včasih rekli – ta ti bo takoj priskočil na pomoč,« je povedal Hočevar.
Upokojence vabijo, naj ne bodo sami
Zbori upokojencev pa ne iščejo pevcev z dovršenim posluhom, dovolj je, da človek rad poje. To je tudi rdeča nit vseh pevskih društev pod okriljem omenjene območne zveze. »Kadar me kdo vpraša, kaj bo imel od tega, če se včlani v društvo upokojencev, mu rečem: 'Nič. Štirinajst evrov boš plačal članarine.' Ampak to rečem malo v šali. Bistveno je druženje, saj imamo bogat program letnih dogodkov, izletov in prireditev. Naj se ljudje ne zaprejo v hišo in naj ne ostanejo sami, naj pridejo k nam. Pri nas se vsak mesec kaj dogaja,« je poudaril Mirko Jarc.
Društva imajo tudi zaradi dogodkov, kot je bila sobotna pevska revija, pomembno socialno vlogo, saj dajejo občutek pripadnosti in omogočajo aktivno preživljanje prostega časa. Prav zato so pevci pogosto tudi prostovoljci, ki v domovih za starejše stanovalcem pričarajo nekaj domačnosti. Cvetka Hrovat je ob tem pojasnila: »V našem zboru pojemo samo ljudske pesmi. Ene so žalostne, druge vesele; v resnici smo ugotovili, da je med našimi ljudskimi pesmimi zelo veliko žalostnih. Ko smo nedavno pripravljali program za nastop v domu starejših, smo se morali posebej potruditi, da smo našli tudi nekaj veselih. Ko zapojemo v domovih, vidimo, koliko sreče prinesemo stanovalcem. Ljudske pesmi so spomin na mladost in še vedno se jih spomnijo, tudi tisti, ki že kaj pozabijo.«
