Središče Ljubljane je na pustno soboto znova zadihalo v ritmu barv, smeha in sladkega vonja po sveže ocvrtih krofih. Tradicionalni Zmajev karneval je tudi letos dokazal, da prestolnica zna prebuditi otroka v vsakem od nas – pa naj bo skrit pod viteškim oklepom, čebeljimi krili ali gasilsko čelado.
Od roja čebelic do volka
in Rdeče kapice
Živahno je bilo že dopoldne na osrednji tržnici, kjer so obiskovalci svoje sobotne nakupe opravljali nekoliko drugače kot običajno. Med stojnicami z zelenjavo, sadjem in cvetjem sta se z roko v roki sprehajala volk in Rdeča kapica, pogumni vitez z vrečko zelenjave in šopkom rdečih vrtnic ni pozabil, da je bila sobota rezervirana tudi za zaljubljence. Mlade družine, ki so se skupaj s svojimi otroki našemile v roj čebelic in pikapolonic, so posedale pod arkadami in si klasično sobotno druženje tokrat popestrile še z izvirnimi maskami. Tudi nekateri prodajalci so sprejeli izziv in z nasmehom stregli strankam v maskah, kot bi bilo to najbolj samoumevno na svetu. Vse je kazalo na to, da je pust doma tudi med branjevkami, košarami in šopki rož.
Pod Plečnikovimi arkadami so bili lokali polno zasedeni. Ob kavi so si ljudje privoščili obvezne krofe – s sladkornim prahom na nosu in marmelado na prstih. Med njimi je izstopal mladi gasilec, ki je pogumno ugriznil v krof, večji od svojega obraza. Z resnim izrazom, kakršnega premorejo le najmlajši junaki, se je pohvalil: »Mama je rekla, da lahko do torka vsak dan pojem en krof. Pa saj so maškare!« In res, na pustno soboto se pravila nekoliko razrahljajo, sladkor in kalorije pa se vsaj v tem času ne štejejo.
Tradicionalni Zmajev karneval
A srce sobotnega dogajanja v središču prestolnice tokrat ni bila tržnica. Ob 11. uri se je na Novem trgu začel vrhunec dneva – tradicionalni Zmajev karneval. Na čelu sprevoda je ponosno stopal zeleni ljubljanski zmaj, simbol mesta, ki je z razprtimi krili vodil parado čez Šuštarski most, mimo Mestnega trga, po Stritarjevi ulici na Prešernov trg in po Wolfovi ulici vse do Kongresnega trga. Ob poti so se zbirale množice, ki so z aplavzom in vzkliki pozdravljale domiselne maske. Tudi skupina turistov iz Azije, ki se je pomešala med kurente in z njimi poskakovala po z granitnimi kockami tlakovanih ulicah. Pomemben del karnevala je bil tudi letos etnološki program. Tradicionalni liki – rusa, orači, pokači ter koranti s Pobrežja in iz Majšperka – so v mesto prinesli duha starodavnih običajev. Posebno pozornost so pritegnili halubajski zvončarji s Kvarnerja, katerih mogočni zvonci in obredni gibi so napolnili trg z odmevom preteklosti.
Sprevod je končal svojo pot na Kongresnem trgu, kjer so se predstavile otroške skupine iz ljubljanskih vrtcev in šol. Letos jih je sodelovalo 16, vsaka s svojo temo, zgodbo in energijo. Posebno pozornost so pritegnile skupinske maske, ustvarjene po načelih ponovne uporabe – iz kartona, starih oblačil in recikliranih materialov. Mentorji in otroci so dokazali, da domišljija ne pozna meja, trajnost pa je lahko igriva. Med nastopajočimi so bili tudi učenci osnovne šole Kolezija, ki so se preobrazili v koliščarje. »Navdih smo dobili po zgodbi dečka Brina,« je povedal Sabrija in razložil, da so najprej prebrali odlomek iz knjige, nato pa izdelovali verižice. »Tudi letos smo se zelo potrudili, najbolj pa smo se zabavali pri izdelavi verižic iz gline. Izdelali smo tudi obleke in čoln,« sta ga dopolnili sošolki in dodali, da so priprave trajale od začetka šolskega leta. Na vprašanje, ali bi živeli v času koliščarjev, so se le skrivnostno nasmehnili, učitelji pa v njihovem imenu dodali, da je morda sodobno udobje vendarle prepričljivejše.
Tudi letos je za glasbeno spremljavo sprevoda poskrbel Pihalni orkester Ljubljana skupaj z Ansamblom ljubljanskih mažoretk, ki so z energičnimi nastopi razgibale občinstvo, medtem ko je za sodobnejše ritme na Kongresnem trgu skrbel DJ Lili Put Put.
