Saga z gradnjo vila blokov na območju Habjanovega bajerja v Rožni dolini se bliža koncu. Podjetje MM SVTK v lasti Blaža Miklavčiča lahko začne graditi 58 luksuznih stanovanj v sedmih vila blokih, saj sosedje niso bili uspešni s pritožbo na julija letos izdano gradbeno dovoljenje. Gre za že drugo gradbeno dovoljenje, saj so prvega iz decembra 2018 na ministrstvu za okolje in prostor odpravili in zadevo upravni enoti vrnili v ponovno odločanje.
Vse se vrti okoli podzemne vode
Čeprav so že takrat na ministrstvu opozorili, da nobeno od dokazil pritožnikov ne kaže na to, da so izsledki projektno-gradbene dokumentacije napačni do te mere, da bi na upravni enoti lahko podvomili o sprejemljivosti gradnje podzemne etaže, pa so pritožnikom dali prav v tem, da bi se na upravni enoti do teh vprašanj vendarle morali opredeliti z naslonitvijo na izvedeniško mnenje. Za izvedenca, s katerim so se strinjali tako investitor kot vsi stranski udeleženci, so na upravni enoti določili geologa dr. Mihaela Brenčiča z naravoslovnotehniške fakultete.
Brenčič je aprila letos v izvedeniškem mnenju ocenil, da po njegovem mnenju glede na razmere in predlagano tehnologijo gradnje »ne bo prišlo do trajnih in nepopravljivih škodljivih vplivov« ter da je »gradnja obravnavanega objekta izvedljiva«. Že takrat je bilo jasno, da se je tehtnica bržčas dokončno prevesila v korist investitorja, ki je nato julija letos tudi dobil gradbeno dovoljenje. Sosedje so se zato vnovič obrnili na ministrstvo za okolje in prostor, kjer pa so njihove argumente nedvoumno zavrnili.
Gradnji na Habjanovem bajerju sosedje že ves čas nasprotujejo, ker naj bi po njihovem mnenju posegla v izjemno občutljivo območje, kjer veliko neznanko predstavljajo podzemne vode. Pri tem se opirajo predvsem na študijo Geološkega zavoda Slovenije (naročila jo je četrtna skupnost Rožnik), v kateri so opozorili, da obstaja pri gradnji dveh etaž pod zemljo velika nevarnost, da se voda iz prve plasti precedi v drugo plast. »Če se to zgodi, ima to širše posledice za okolico, saj vpliva na posedanje sosednjih objektov. Ko podtalnica pade za en meter, se obremenjenost objekta poveča za toliko, kot da bi na njem sezidali še eno etažo,« je ob predstavitvi študije opozoril mag. Joerg Prestor z Geološkega zavoda Slovenije. Pri precejanju vode iz zgornjih plasti v spodnje pa po njegovih besedah prihaja do še enega neželenega pojava: onesnaževanja podtalnice.
Sosedje napovedujejo upravni spor
A na ministrstvu vztrajajo, da dokumenti sosedov »zgolj prikazujejo hidrološko-geološko stanje na določenem terenu, zato ne predstavljajo ustreznih dokumentov, iz katerih bi izhajalo, da gradnja podzemne garažne hiše ne bi bila mogoča«, medtem ko projektno-gradbena dokumentacija zajema načrt varovanja in temeljenja gradbene jame, ki upošteva izsledke hidrološke analize ter geološko geomehanski elaborat.
Sosedje že napovedujejo, da bodo zoper gradbeno dovoljenje na upravnem sodišču sprožili upravni spor, saj naj bi izvedeniško mnenje dr. Brenčiča po njihovem mnenju slonelo le »na približkih«. Podatek o srednji višini podzemne vode je bil po njihovem mnenju pridobljen le z enkratnimi meritvami v sušnem obdobju, podatek o prevodnosti srednjega regionalnega vodonosnika povzet po 30 let starem članku, podatek o prevodnosti zgornjega visečega vodonosnika pa podan le po »oceni koeficientov prepustnosti«. Po njihovem mnenju bi bilo izvedensko mnenje opravljeno strokovno korektno le, če bi temeljilo na podatkih, pridobljenih za lokacijo nameravane gradnje. »Zatorej bi bil dolžan prvenstveno investitor, kasneje pa vsaj izvedenec pred oceno zmanjšanja prevodnosti podzemnih voda na mestu nameravane gradnje izvesti ustrezne preiskave. Šele tako pridobljeni podatki o prevodnosti in srednji višini podzemne vode bi lahko bili temelj za podajo ekspertnega mnenja in kasneje odločitev o izdaji gradbenega dovoljenja,« so prepričani.
