Čeprav je stanje mokrotnih travnikov in nanje vezanih vrst na posameznih območjih še vedno zaskrbljujoče, pri Javnem zavodu Krajinski park Ljubljansko barje (JZ KPLB) z naborom izbranih naravovarstvenih ukrepov postopoma izboljšujejo njihove naravne lastnosti. Kot ključne ukrepe so našteli prilagojeno košnjo, ohranjanje nepokošenih pasov, omejevanje gnojenja, preprečevanje izsuševanja travnikov ter odstranjevanje lesne zrasti in invazivnih tujih rastlin. Rezultati teh dejavnosti so po njihovih besedah vidni tudi v izboljšanem stanju živalskih vrst. V letu 2025 so zaznali izboljšanje pri pregledu stanja populacij barjanskega okarčka in temne šaševke.
Opazne pozitivne spremembe
Temna šaševka (Zeuneriana marmorata) je redka in svetovno ogrožena vrsta kobilice, ki živi na vlažnih, občasno poplavljenih travnikih, bogatih s šaši in ločki. »Dolgo je veljala za italijanski endemit, dokler je niso leta 2004 odkrili tudi na Ljubljanskem barju. Odkril jo je Blaž Šegula po prepoznavi glasnega petja ob vožnji po Ljubljanskem barju, ko je snemal zvoke za slovensko monografijo o pojočih kobilicah,« so pojasnili v javnem zavodu.
Ob prvem popisu leta 2008 je populacija temne šaševke štela 2000 osebkov, konec junija 2025 pa je skupina raziskovalcev pod vodstvom Stanislava Gomboca na travnikih med Igom in Škofljico ocenila, da populacija šteje okoli 13.000 osebkov. »To je najvišja ocenjena številčnost od začetka sistematičnega spremljanja vrste leta 2008. Hkrati je raziskava pokazala na širjenje območja pojavljanja vrste. Povečana prostorska povezanost habitatov zmanjšuje tveganje genetske izolacije in dolgoročno prispeva k stabilnosti populacije,« so pojasnili.
Napredek beležijo tudi pri varstvu barjanskega okarčka (Coenonympha oedippus), močno ogrožene vrste dnevnega metulja. Kot poudarjajo v JZ KPLB, je na Ljubljanskem barju ohranjena edina populacija te vrste v Sloveniji, prilagojena na mokrotne travnike. Po letu 2001 se je njen življenjski prostor močno skrčil, danes pa je omejen predvsem na jugovzhodni del Barja. Številne ukrepe zato izvajajo ročno. »Čeprav vzamejo veliko časa in njihovo izvajanje predstavlja velik fizičen napor – saj bi delo z mehanizacijo dodatno ogrozilo vrsto – je to trenutno edini učinkovit način za uspešno varovanje populacij.«
Gojenje v gojilnicah
Hkrati so v letu 2020 začeli aktivnosti za ponovno naselitev barjanskega okarčka v naravni rezervat Iški morost, kjer je lokalna populacija v preteklosti izumrla. »V sodelovanju z dr. Tatjano Čelik z Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU od takrat z vmesnimi prekinitvami izvajamo gojenje barjanskega okarčka v gojilnicah, v katerih lahko preprečimo plenjenje gosenic, in tako iz gosenic vzgojimo več metuljev, kot bi se jih sicer razvilo v naravi,« so navedli pri JZ KPLB.
V letu 2025 so vzgojili 119 gosenic in odraslih metuljev, od tega so jih 20 izpustili v izvorno populacijo na Mostišču, 99 gosenic pa je okrepilo populacijo na Iškem morostu. »Gojenje v gojilnici bo potekalo še vsaj pet sezon. V tem času želimo okrepiti obe lokalni populaciji metulja ter postopoma vzpostaviti povezavo med njima z oblikovanjem vmesnih populacij.«
V JZ KPLB leto 2025 izpostavljajo kot pomembno z vidika celostnega varstva narave. Kot navajajo, so upravljali 197 hektarjev zemljišč v lasti in 50 hektarjev v zakupu ter izvedli naravovarstveno vrednotenje travnikov, ki predstavlja podlago za bolj ciljno upravljanje habitatov. Razširili so mrežo in dalje spremljali stanje piezometrov, postavili zapornice za uravnavanje nivoja podzemne vode ter odstranjevali invazivne tujerodne rastlinske in živalske vrste. Obnovili so 33 mlak za dvoživke in močvirsko sklednico ter izkopali 16 novih za plavčke, spremljanje selitev na novih podhodih pa je po njihovih navedbah potrdilo učinkovitost ukrepov.